VSL sklep Cst 827/2016

Jedro

Da bi preprečili položaj, ko poslovodstvo predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, čeprav družba (delodajalec) zamuja s plačilom minimalnih plač, se s spremembo drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov, določa kot dodatni pogoj za odložitev odločanja. Navedeni dodatni pogoj za odložitev odločanja se ne nanaša na bivše delavce, ampak zgolj na delavce, ki so ob uvedbi oziroma začetku stečajnega postopka zaposleni pri insolventnem dolžniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom:

- predlog (zahtevo) dolžnika z dne 16. 9. 2016 za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zavrnilo (točka 1 izreka),

- začelo stečajni postopek nad dolžnikom (točka 2 izreka),

- za upraviteljico imenovalo A., ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike, kot je vpisana v poslovni register (točka 3 izreka).

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve ustavnih pravic. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in izda sklep o odložitvi odločanja o začetku stečajnega postopka ter sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz utemeljitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik, potem ko mu je sodišče prve stopnje poslalo upnikov predlog za začetek stečajnega postopka v izjavo in ga opozorilo na pravne posledice po 235. in 236. členu ZFPPIPP, podal zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ni pa ugovarjal obstoju upnikove terjatve ali okoliščinam, na podlagi katerih je upnik utemeljeval dolžnikovo insolventnost. Dan pred tem je vložil še predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki se pred prvostopenjskim sodiščem vodi pod opr. št. St .../2016. Zahtevi za odlog je priložil poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in dokaz o objavi sklica skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala družbe v smislu 3. in 4. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Vendar pa je sodišču posredoval (zgolj) izjavo, da niti v tekočem (2016) niti v preteklem letu (na dan 31. 12. 2015) nima oziroma ni imel zaposlenih delavcev, ter poročilo revizorja, ki je to izjavo pregledal (1. in 2. točka drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP). Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da dolžnik ni podal ustrezne izjave glede pravočasnega plačila (vsaj) minimalnih plač (bivšim) delavcem ter s tem povezanih davkov in prispevkov v skladu s prvo alinejo 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, niti ni v skladu s tem priložil poročila pooblaščenega revizorja o pregledu te izjave (2. točka drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP), mu je s sklepom z dne 21. 9. 2016 naložilo, da podani predlog v roku treh delovnih dni ustrezno dopolni. Dolžnik je z vlogo z dne 26. 9. 2016 podal dopolnitev svojega predloga, vendar pa je v predloženi izjavi (izjava poslovodstva z dne 23. 9. 2016) ponovno zapisal, da niti v tekočem (2016) niti v preteklem letu (na dan 31. 12. 2015) nima oziroma ni imel zaposlenih delavcev ter dodal, da „zato posledično iz tega naslova nima nobenih neplačanih obveznosti v povezavi z zaposlenimi“. Tej izjavi je priložil poročilo pooblaščenega revizorja z dne 23. 9. 2016 o pregledu izjave, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov.

5. Sodišče prve stopnje je presodilo, da omenjena izjava poslovodstva ne more biti resnična, ker iz podanega predloga za začetek stečaja nad dolžnikom izhaja, da izvira terjatev upnice (Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančni urad Postojna) v pretežnem delu iz naslova neporavnanih davkov in prispevkov, ki bi jih moral izplačevalec (dolžnik) obračunati in plačati hkrati s plačilom plač delavcev. Skupna višina teh obveznosti (brez zamudnih obresti) presega 300.000,00 EUR, kot je razvidno iz priloženih seznamov izvršilnih naslovov št. Dt 4293-3378/2016-506-1 13-700-08 z dne 29. 7. 2016. Te obveznosti segajo še v leto 2014, zadnje obveznosti iz naslova neplačanih davkov in prispevkov pa so postale izvršljive meseca februarja 2016. Glede na predložene sezname izvršilnih naslovov prvostopenjsko sodišče ocenjuje, da dolžnik zamuja s plačilom oziroma nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ki bi jih moral obračunati in plačati hkrati s plačilom plač delavcem; namen zakonskega besedila, uveljavljenega z novelo ZFPPIPP-B, iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP pa je bil ravno v tem, da se v teh (nasprotnih) primerih poslovodstvu prepreči vložitev predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje zahtevo dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zavrnilo. Ker dolžnik ni podal ugovora, da upnikova terjatev ne obstoji ali da ni insolventen (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), je v skladu s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP nastopila domneva, da je insolventen. Ker uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja samodejne procesne ovire za odločanje o (upniškem) predlogu za začetek stečajnega postopka, nastopila pa je (tudi) neizpodbojna domneva dolžnikove trajne nelikvidnosti po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek (prvi odstavek 239. člena ZFPPIPP) in imenovalo upraviteljico v skladu s prvim odstavkom 115. člena in 116. členom ZFPPIPP.

6. Iz predloga novele ZFPPIPP-B, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela na 34. redni seji dne 2. 7. 2009, je razvidno, da je namen spremenjene ureditve odloga odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v zagotovitvi ustreznega nadzora nad dolžnikom pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, če ta predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 78/06, sedaj Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 39-1704/2016, v nadaljevanju ZJSRS) pridobijo delavci v primeru insolventnosti delodajalca pravico do plačila neizplačanih minimalnih plač iz sredstev sklada, če (in ko) je nad delodajalcem začet stečajni postopek (prim. 17. in 18. člen ZJSRS). Dokler nad delodajalcem ni začet stečajni postopek, delavci teh pravic (v razmerju do sklada) ne morejo uveljavljati. Po prvem odstavku 236. člena ZFPPIPP lahko dolžnik zahteva, da sodišče za dva meseca odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost. Da bi preprečili položaj, ko poslovodstvo predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, čeprav družba (delodajalec) zamuja s plačilom minimalnih plač, se s spremembo drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov, določa kot dodatni pogoj za odložitev odločanja.

7. Iz navedenega je razvidno, da se dodatni pogoj za odložitev odločanja, sprejet z novelo ZFPPIPP-B, ne nanaša na bivše delavce, ampak zgolj na delavce, ki so ob uvedbi oziroma začetku stečajnega postopka zaposleni pri insolventnem dolžniku. Navedeno stališče ni v nasprotju s stališčem sodne prakse, zavzetim v nekaterih primerih, in sicer da so zaposleni in bivši delavci insolventnega dolžnika glede na 21. člen ZFPPIPP izenačeni glede njihove uveljavitve pravic do delodajalca (prim. VSL sklep Cst 458/2013). Odločitev v tem konkretnem primeru se namreč nanaša zgolj na odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (v povezavi z uveljavitvijo pravic delavcev v razmerju do jamstvenega sklada).

8. Temeljni pogoj za priznanje pravic po ZJSRS je, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca. Prenehanje delovnega razmerja pred uvedbo stečajnega postopka in zaradi drugih razlogov delavcu pravic po ZJSRS ne daje (prim. odločbe VS RS VIII Ips 319/2004, VIII Dor 88/2015 in druge).

9. Novela ZFPPIPP-B se glede določb o odlogu odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka navezuje na priznanje pravic, ki gredo po ZJSRS delavcem, ki jim zaradi insolventnosti delodajalca preneha delovno razmerje. V primeru insolventnosti delodajalca ZJSRS ščiti delavce, vsako odlašanje z začetkom stečajnega postopka pa ogroža eksistenco delavcev, ki prav zaradi tega odlašanja ne morejo uveljaviti svojih pravic niti v razmerju do sklada, niti minimalnih plač in z njim povezanih davkov in prispevkov ne poravna insolventni dolžnik. Namen novele ZFPPIPP-B je bil torej v tem, da se prepreči položaj, ko poslovodstvo predlaga odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, čeprav delavci ne dobijo plač oziroma plačanih davkov in prispevkov niti od delodajalca niti od jamstvenega sklada. Bivši delavci, za katere ni izkazano, da jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pa pravic do sklada itak ne morejo uveljavljati (razen v primeru zlorabe pravic delodajalca).

10. S tem se pokaže, da je sodišče prve stopnje preširoko in s tem materialnopravno zmotno tolmačilo dodatni pogoj za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 1. in 2. točki drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, saj se ta nanaša zgolj na zaposlene delavce insolventnega dolžnika, ne pa na bivše delavce. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in vse okoliščine primera ne more samo odpraviti pomanjkljivosti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

03.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep VIII Ips 205/2015
• VSRS sklep VIII Ips 200/2015
• VSL sklep Cst 640/2016