VSL sklep Cst 666/2016

Jedro

Osebe, naštete v 18. členu ZFPPIPP ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba.

Izrek

I. Pritožbe zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Pritožbam zoper drugo točko izreka izpodbijanega sklepa se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1. točka izreka) potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z naslednjo vsebino:

- zmanjšanje navadnih terjatev za 50 odstotkov

- delež plačila preostanka terjatev upnikov: 50 odstotkov in sicer:

I. Odlog plačila 1/4 oz 25% preostanka navadnih terjatev (12,50%) za dve leti od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave;

II. Odlog plačila 1/4 oz. 25% preostanka navadnih terjatev (12,50%) za tri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave;

III. Odlog plačila 1/4 oz. 25% preostanka navadnih terjatev (12,50%) za štiri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave;

IV. Odlog plačila 1/4 oz. 25% preostanka navadnih terjatev (12,50%) za pet let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave;

- obrestovanje preostanka navadnih terjatev upnikov se v obdobju od 4. 4. 2016 do poteka roka za njihovo plačilo obrestuje po obrestni meri 0 odstotkov.

2. Odločilo je, da mora dolžnik terjatve iz 2. točke tega izreka plačati upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka (2. točka izreka).

3. Upniki A. d.o.o., B. d.o.o., in P. d.o.o., so zoper sklep pravočasno vložili pritožbe.

4. Upnika A. d.o.o. in B. d.o.o. se pritožujeta zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom razveljavi.

5. Upnik P. d.o.o. se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišče predlaga, da “dolžniku naloži, da ustrezno popravi svoje evidence ter navede pravilno obveznost” do upnika.

6. Pritožbe so delno utemeljene.

K pritožbi upnika A. d.o.o.

7. Pritožnik trdi, da na podlagi poznavanja poslovanja dolžnika ter na podlagi načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga je v postopku poenostavljene prisilne poravnave predložil dolžnik, ocenjuje, da bi dolžnik lahko navadne upnike poplačal v večji meri in tudi hitreje, kot je predlagal.

8. Upnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog po 1. točki 172. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; ugovor proti vodenju prisilne poravnave), ki ga imajo upniki v postopku redne prisilne poravnave, nimajo pa takšnega ugovora upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave (prim. drugi odstavek 221. b člena ZFPPIPP). Zato upnik s svojimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.

K pritožbi upnika B. d.o.o.

9. Upnik trdi, da je za potrditev poenostavljene prisilne poravnave glasoval tudi upnik T. d.o.o., ki je z dolžnikom tako imenovana povezana oseba, saj je zakoniti zastopnik navedenega upnika, C. C., tast zakonitega zastopnika in edinega lastnika dolžnika, D. D. C. C. pa tudi 20% solastnik družbe T. d.o.o., 20% solastnica pa je še E. E., tašča D. D. Upnik trdi, da T. d.o.o. v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZFPPIPP kot z dolžnikom ožje povezana oseba nima pravice do glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi. V primeru, da se terjatve navedenega upnika ne bi upoštevale, poenostavljena prisilna poravnava nad dolžnikom ne bi bila izglasovana, saj ne bi bil dosežen potrebni prag 60% glasov po znesku vseh terjatev.

10. V skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, ki se za postopek poenostavljene prisilne poravnave uporablja smiselno (drugi odstavek 221. b člena ZFPPIPP) upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ali položaj ožje povezane osebe.

11. Ožje povezana oseba posamezne osebe je: 1. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, 2. otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke, ki nima polne poslovne sposobnosti, 3. polnoletni otrok ali posvojenec, 4. starši ali posvojitelji, 5. bratje in sestre, 6. oseba, ki z njo živi v skupnem gospodinjstvu in 7. druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo (18. člen ZFPPIPP).

12. Zgoraj navedene osebe ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe (18. člen ZFPPIPP) z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba. Trditve pritožnika, da je upnik T. d.o.o. z dolžnikom ožje povezana oseba tako niso utemeljene.

13. Iz trditev pritožnika tudi ni razbrati, da bi bil navedeni upnik v razmerju do dolžnika povezana družba po 527. členu ZGD-1. Za povezane družbe po navedenem členu se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da ima ena družba v drugi večinski delež, ali je ena družba odvisna od druge, ali so koncernske družbe ali sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi ali pa so povezane s podjetniškimi pogodbami. Personalna povezava med zakonitim zastopnikom upnika T. d.o.o. in zakonitim zastopnikom stečajnega dolžnika pa sama po sebi ne kaže, da sta upnik in dolžnik v razmerju odvisne oziroma obvladujoče družbe. Za obvladujočo družbo namreč velja vsaka družba, ki neposredno na podlagi kapitala ali pogodbe ali posredno pri drugih pravnih poslih obvladuje drugo družbo (Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2007, 3. knjiga, str. 239). Obvladujoča družba si najučinkovitejši vpliv zagotovi s tako imenovano personalno unijo, kjer so člani organov vodenja obvladujoče družbe hkrati tudi člani organov vodenja v odvisnih družbah oziroma vsaj člani nadzornih organov v odvisnih družbah (dr. Borut Bratina, Položaj organov pri povezanih družbah, Podjetje in delo, letnik 2001, št. 2). V danem primeru takšne povezave niso izkazane. Zato pritožba ni utemeljena.

K pritožbi upnika P. d.o.o.

14. Pritožnik trdi, da je eden od upnikov dolžnika, ki je naveden v posodobljenem seznamu terjatev, objavljenem dne 5. 5. 2016, da je v navedenem seznamu njegova terjatev navedena v višini 8.249,52 EUR, kar ne ustreza dejanskemu stanju, saj dolžnik dolguje upniku 8.309,67 EUR. Predlaga, da sodišče dolžniku naloži, da ustrezno popravi svoje evidence ter navede pravilno obveznost do upnika.

15. Dolžnik mora v skladu s četrtim odstavkom 221. d člena ZFPPIPP v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik posodobljeni seznam terjatev z izjavo dolžnika po četrtem odstavku 221. d člena ZFPPIPP v notarskem zapisu sodišču predložil. V odgovoru na pritožbo upnika pa je navedel, da v svojem ustreznem dokumentu vodi stanje upnika v višini 8.249,52 EUR, da gre za relativno majhno razliko, ki je nastala zaradi napake na strani upnika ali na strani dolžnika. Navedena razlika v znesku 60,15 EUR pa na postopek poenostavljene prisilne poravnave ne bo vplivala.

17. Sodišče v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne preizkuša, ali podatki o posameznih terjatvah v posodobljenem seznamu terjatev resnično in pošteno prikazujejo stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Vloga sodišča po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave je omejena zgolj ne preizkus, ali so zahtevi priložene predpisane listine (drugi odstavek 221. f člena ZFPPIPP), ali je zahteva vložena v predpisanem zakonskem roku, ali je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter, ali so predložene listine in predlagana prisilna poravnava v skladu z zakonom.

18. Tudi pritožbeni preizkus je glede na navedeno omejen zgolj na presojo, ali so bili izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ali so bile spoštovane procesne zakonske določbe ter ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Pritožnik s trditvami, da je njegova terjatev v posodobljenem seznamu terjatev navedena v napačni višini tako ne more uspeti.

19. Pritožbeni razlogi pritožnikov se ob povedanem izkažejo kot neutemeljeni.

20. Pritožbeno sodišče je v nadaljevanju opravilo uradni preizkus izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s pravim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

21. Sodišče izda sklep, s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo, če je bila zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221. f člena ZFPPIPP in če je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (221. g člen ZFPPIPP). Zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave pa mora predlagatelj priložiti notarski zapisnik o izidi glasovanja in listine iz desetega odstavka 221. e člena ZFPPIPP (drugi odstavek 221. f člena ZFPPIPP).

22. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj v roku iz prvega odstavka 221. f člena ZFPPIPP vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in ji priložil pisne izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Ugotovilo je, da iz navedenih odpravkov notarskih zapisov (pravilno izjav upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave) izhaja, da so za njeno sprejetje glasovali upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka 221. e člena ZFPPIPP (v danem primeru 61,01 %) in da je za njeno sprejetje glasovala več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP (v danem primeru 57,40%).

23. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave priložil notarski zapisnik o izidu glasovanja, ki vsebuje podatke iz dvanajstega odstavka 221. e člena ZFPPIPP in mu priložil listine iz desetega odstavka 221. e člena ZFPPIPP. Iz predloženih listin izhaja, da je bila dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno izdalo sklep, s katerim je v 1. točki izreka poenostavljeno prisilno poravnavo potrdilo.

24. Brez pravne podlage pa je dolžniku v 2. točki izreka (ki je med drugim nejasna) naložilo, da mora terjatve iz 2. točke izreka (v kateri le-te niti niso navedene) plačati upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki izreka. S sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave namreč sodišče odloči le, da se potrdi prisilna poravnava in ugotovi vsebino potrjene poravnave (1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 221. b člena ZFPPIPP).

25. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbe upnikov zoper 1. točko izreka zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbam zoper 2. točko izreka pa je ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

16.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 7/2018
• VSL Sklep Cst 438/2019
• Sodba II Ips 415/2001