VSL sklep Cst 820/2016

Jedro

V tem postopku ima položaj stranke vsak upnik, katerega (navadna) terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka, oziroma sedaj, ker gre za pritožbo zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v posodobljenem seznamu terjatev, za katerega učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.

Pritožnik ni stranka tega postopka, zato nima pravice vložiti pritožbe proti izpodbijanemu sklepu.

Izrek

Pritožba se zavrže

.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo nad dolžnikom z vsebino, določeno v 1. točki, ter (2.) dolžniku naloži plačilo terjatev upnikov iz posodobljenega seznama v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki.

2. Pritožnik je v pritožbi navedel, da je 27. 1. 2016 vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St X/2016. Stečajni postopek zoper dolžnika je predlagala tudi G. d.d. (St Y/2016). S tem postopkom dolžnik le zavlačuje začetek stečajnega postopka, ker ne odpravlja insolventnosti. Pritožnik ima proti dolžniku terjatev 1.450.000,00 EUR oziroma po pobotu 46.432,46 EUR. Dolžnik pritožnikove terjatve 46.432,46 EUR ni vključil v posodobljen seznam terjatev, kar pomeni, da potrditev poenostavljene prisilne poravnave nanj ne vpliva.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev. Med drugim je navedel, da pritožnik ni naveden kot upnik v posodobljenem seznamu terjatev.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Po 126. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezni sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima pritožnik pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožnik namreč ni stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave.

6. Po določilu 56. člena ZFPPIPP so v glavnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati procesna dejanja: 1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in 2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.

7. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave (oddelek 4.7 ZFPPIPP) je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe, ki se uporabljajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se oddelek 3.4 ZFPPIPP ne uporablja. Zato upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne prijavljajo terjatev in se preizkus terjatev ne izvede. Vendar se tudi v postopku poenostavljane prisilne poravnave uporablja 56. člen ZFPPIPP (ki je umeščen v oddelek 3.3 ZFPPIPP – primerjaj 45. člen ZFPPIPP). Pri uporabi tega pravila v postopku poenostavljene prisilne poravnave moramo ustrezno upoštevati prvi odstavek 221e. člena ZFPPIPP, po katerem seznam navadnih terjatev nadomešča prijave terjatev upnikov. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 221b. člena ZFPPIPP. Zato ima v tem postopku položaj stranke vsak upnik, katerega (navadna) terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka, oziroma sedaj, ker gre za pritožbo zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v posodobljenem seznamu terjatev, za katerega učinkuje poenostavljena prisilna poravnava (četrti odstavek 221d. člena ZFPPIPP). Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.

8. Iz pritožbe, odgovora na pritožbo in posodobljenega seznama terjatev izhaja, da pritožnikova terjatev ni navedena v posodobljenem seznamu terjatev (glej Pd 11), zato nima položaja stranke v tem postopku.

9. Pritožnik je sicer predlagatelj stečajnega postopka in bi bil zato stranka postopka prisilne poravnave po določbah prvega in drugega odstavka 152. člena ZFPPIPP, ki pa se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja, glede na določbo drugega odstavka 221b. člena ZFPPIPP, ki ne določa smiselne uporabe tega člena (1). Ker je višje sodišče pritožbo zavrglo, po vsebini ni odgovarjalo na pritožbene argumente. V tem postopku se tudi ne more odločati o nadaljevanju prekinjenega stečajnega postopka St X/2016 (iz stanja St X/2016 izhaja, da sta sklepa o odložitvi odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka in o prekinitvi postopka pravnomočna 4. 5. 2016. oziroma 21. 6. 2016), zato tudi ni odgovarjalo na ta del pritožbenih navedb.

10. Pritožnik ni stranka tega postopka, zato nima pravice vložiti pritožbe proti izpodbijanemu sklepu. Pritožba, ki jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, je nedovoljena in jo je zato potrebno zavreči (prvi in tretji odstavek 343. člena ter prvi odstavek 346. člena, prva točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------

Op. št. (1): Tako tudi v sklepu VSL Cst 183/2015 z dne 31. 3. 2015.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Ip 1378/2021
• VSL Sklep Cst 299/2023
• VSL Sklep Cst 313/2020