VSL sklep Cst 683/2016

Jedro

Da lahko upravitelj opravlja nadzor nad stečajnim dolžnikom, potrebuje tako (pravilne) podatke o njegovem naslovu kot tudi redna mesečna poročila. Če z dolžnikom ne more vzpostaviti kontakta, nadzora pač ne more opravljati.

Vodilo upravitelju pri opravljanju teh nalog in pristojnosti je varovanje in uresničitev interesov upnikov. Zato mu je tudi naloženo, da v postopku odpusta obveznosti nadzoruje stečajnega dolžnika. Pri tem je treba upoštevati, da je odpust obveznosti globok poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave Republike Slovenije. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten (z odpustom neplačanih obveznosti), vendar pa je treba pri tem paziti, da do odpusta obveznosti pridejo le dolžniki, ki ravnajo vestno in skrbno ter izpolnjujejo vse svoje obveznosti. Ravnati je treba restriktivno, torej ozko.

Če se je dolžnica poučila o zakonski možnosti, da je mogoč odpust obveznosti, je bila prav tako njena dolžnost, da se pouči tudi o tem, kakšne dolžnosti ima v zvezi s tem, saj vsaka pravica za samo nosi tudi določene dolžnosti. Le tako bi izkazala potrebno skrbnost, ki bi jo upravičevala do pravne dobrote odpusta obveznosti. Neskrbnemu dolžniku, ki ne izpolnjuje niti minimuma svojih obveznosti, pa zakon ne daje pravice do odpusta obveznosti.

Tudi če je dolžnica vse svoje obveznosti do zavoda redno izpolnjevala, to samo po sebi še ne pomeni rednega izpolnjevanja obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem. Pomembno je tudi to, da so aktivnosti Zavoda za zaposlovanje usmerjene v zaposlitev nezaposlenega, da si bo lahko zagotovil sredstva za preživljanje. V postopku osebnega stečaja pa je pomembno predvsem to, da stečajni dolžnik tudi zagotovi vsaj delna sredstva za poplačilo upnikov oziroma da vsaj izkaže, da si je za to resno prizadeval. Tega pa z neaktivnostjo, ko upravitelju niti ne poroča o tem, kaj vse je za to storil, pač ne more izkazati.

Dolžnik je tisti, ki mora paziti na redno izpolnjevanje svojih obveznosti, sicer mora prevzeti tudi posledice svoje neaktivnosti. Dolžnica ni izpolnila niti minimuma svojih obveznosti, zato je pravilen zaključek, da ni dopustno, da bi se kljub temu poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine tako, da bi bile stečajni dolžnici njene obveznosti odpuščene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je imela upraviteljica njen telefon, zato bi, če pošta ni bila dostavljena zaradi spremembe naslova, lahko dolžnico poklicala po telefonu. Dolžnica je pozabila obvestiti upraviteljico o spremembi naslova. Neutemeljen je tudi očitek, da dolžnica ni mesečno poročala o aktivnostih za pridobitev zaposlitve, saj je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, ki se mu je vedno javljala, kar pa je bilo zelo redko, le vsakih šest mesecev. Je pa redno spremljala vse razpise in se nanje javljala, vendar neuspešno. Zato naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila, da se ji dolžnica kljub večkratnim pisnim pozivom ni javljala, ni odgovarjala na klice in ni dvigovala priporočenih pošiljk. Dolžnico je večkrat poklicala po telefonu, vendar neuspešno. Spremenila je tudi bivališče, o čemer ni obvestila upraviteljice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ena osnovnih obveznosti dolžnika, nad katerim teče postopek osebnega stečaja, je ta, da mora upravitelju sporočiti vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev (1. točka 6. odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Dolžnik, ki želi odpust obveznosti, ki ne bodo plačane v postopku osebnega stečaja, si mora med preizkusnim obdobjem, če ni zaposlen in je sposoben za delo, prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi si našel zaposlitev (2. točka 1. odstavka 401. člena ZFPPIPP).

6. Upravitelj mora opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika; če ugotovi, da dolžnik krši svoje obveznosti, mora vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (402. člen ZFPPIPP). Da lahko upravitelj opravlja nadzor nad stečajnim dolžnikom, potrebuje tako (pravilne) podatke o njegovem naslovu kot tudi redna mesečna poročila. Če z dolžnikom ne more vzpostaviti kontakta, nadzora pač ne more opravljati. Upravitelj v postopku osebnega stečaja niti ni dolžen stečajnemu dolžniku razložiti, kakšne vse so njegove obveznosti, čeprav upravitelji z dobro prakso to vedno storijo, kot je očitno tudi upraviteljica v tem postopku, kot je sama navedla in dolžnica tega niti ni prerekala.

7. V postopkih zaradi insolventnosti, tudi v postopku osebnega stečaja, sodišče imenuje upravitelja, ki je organ postopka, svoje pristojnosti in naloge pa opravlja zaradi varovanja in uresničitve interesa upnikov (1. odstavek 97. člena ZFPPIPP). Vodilo upravitelju pri opravljanju teh nalog in pristojnosti je varovanje in uresničitev interesov upnikov. Zato mu je tudi naloženo, da v postopku odpusta obveznosti nadzoruje stečajnega dolžnika. Pri tem je treba upoštevati, da je odpust obveznosti globok poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave Republike Slovenije. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg sicer dopusten (z odpustom neplačanih obveznosti), vendar pa je treba pri tem paziti, da do odpusta obveznosti pridejo le dolžniki, ki ravnajo vestno in skrbno ter izpolnjujejo vse svoje obveznosti. Ravnati je treba restriktivno, torej ozko.

8. Kot je zapisalo že sodišče prve stopnje, zakon od nezaposlenih dolžnikov (v razmerju do upravitelja) zahteva zgolj mesečno poročanje upravitelju o opravljenih aktivnostih za iskanje zaposlitve. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti je upraviteljica navedla, da je dolžnici v prisotnosti njenega moža pojasnila, kakšne so njene obveznosti med stečajnim postopkom, pa ji je dolžnica v enem letu le enkrat poslala obvestilo Zavoda za zaposlovanje, iz katerega je izhajalo, da je vključena v program iskanja zaposlitve, pa še to obvestilo je poslala šele na zahtevo upraviteljice, da je dolžna poročati. Kljub temu je dolžnica odgovorila, da ni vedela, da se mora javljati stečajni upraviteljici. Gre za zakonsko obveznost; če se je dolžnica poučila o zakonski možnosti, da je mogoč odpust obveznosti, je bila prav tako njena dolžnost, da se pouči tudi o tem, kakšne dolžnosti ima v zvezi s tem, saj vsaka pravica za samo nosi tudi določene dolžnosti. Le tako bi izkazala potrebno skrbnost, ki bi jo upravičevala do pravne dobrote odpusta obveznosti. Neskrbnemu dolžniku, ki ne izpolnjuje niti minimuma svojih obveznosti, pa zakon ne daje pravice do odpusta obveznosti. Vse to ji je pravilno razložilo že sodišče prve stopnje.

9. Višje sodišče tu še dodaja, da ne zadostuje zgolj to, da dolžnik v času postopka odpusta obveznosti išče zaposlitev. Ob tem pa dolžnica ne v ugovoru ne v pritožbi niti ni konkretizirala, kje je iskala zaposlitev in kdaj, vsekakor pa o tem niti ni predložila nikakršnega dokaza. Obveznosti brezposelne osebe do Zavoda za zaposlovanje niso enake kot obveznosti stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja. Tudi če je dolžnica vse svoje obveznosti do zavoda redno izpolnjevala, to samo po sebi še ne pomeni rednega izpolnjevanja obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem. Pomembno je tudi to, da so aktivnosti Zavoda za zaposlovanje usmerjene v zaposlitev nezaposlenega, da si bo lahko zagotovil sredstva za preživljanje. V postopku osebnega stečaja pa je pomembno predvsem to, da stečajni dolžnik tudi zagotovi vsaj delna sredstva za poplačilo upnikov oziroma da vsaj izkaže, da si je za to resno prizadeval. Tega pa z neaktivnostjo, ko upravitelju niti ne poroča o tem, kaj vse je za to storil, pač ne more izkazati.

10. Dolžnica glede nesporočitve spremembe naslova navaja, da je na to, da je treba to storiti, pozabila. Tudi tako ravnanje ni ravnanje osebe, ki je vredna odpusta obveznosti. Vsakemu povprečno razumnemu človeku je jasno, da mora vsaj sodišču, kadar je stranka v (sodnem) postopku, sporočiti spremembo naslova. Pri tem pa zakon, kot je navedeno zgoraj in je navedlo že sodišče prve stopnje, dolžniku v postopku osebnega stečaja nalaga, da tako spremembo sporoči upravitelju. Dolžnica te svoje obveznosti ni izpolnila, s tem pa je onemogočila upraviteljici, da bi nad njo opravljala nadzor, pri čemer se niti na telefonske klice ni odzvala.

11. V času postopka odpusta obveznosti, ki je do vložitve ugovora trajal približno eno leto, je tako dolžnica le enkrat poročala upraviteljici, pa še to šele na njen izrecen poziv. Najmanj takrat je tudi točno vedela, da to mora redno početi, pa tega ni storila. Dolžnik je tisti, ki mora paziti na redno izpolnjevanje svojih obveznosti, sicer mora prevzeti tudi posledice svoje neaktivnosti. Dolžnica ni izpolnila niti minimuma svojih obveznosti, zato je pravilen zaključek, da ni dopustno, da bi se kljub temu poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine tako, da bi bile stečajni dolžnici njene obveznosti odpuščene.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

13.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 479/2018
• VSL Sklep Cst 597/2018
• VSL sklep Cst 208/2017