VSL sklep Cst 442/2016

Jedro

Ker se v tem postopku upniški odbor ne oblikuje, ni potrebna navedba ovir za vsakega posameznega upnika za imenovanje za člana upniškega odbora.

Tudi če dolžnik tega upnika ni navedel kot osebe, ki o poenostavljeni prisilni poravnavi ne more glasovati, bo upnik te razloge lahko uveljavljal šele ob morebitni pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v tej fazi postopka pa to ni pomembno in se sodišče prve stopnje s tem ni ukvarjalo, prav tako pa se v tej fazi postopka s tem ne more ukvarjati višje sodišče.

V fazi začetka postopka (katere koli) prisilne poravnave se ne preverja, ali so vsi v listinah navedeni podatki tudi pravilni. Nenavedba posameznega upnika v seznam terjatev bi torej lahko kazala na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, vendar pa bi ta morala biti dokazana, da bi bila upoštevana. Iz podanih navedb pa kaj takega ne izhaja.

Verjetnost uspeha prestrukturiranja mora tu presoditi vsak upnik sam, ki se tudi sam odloči, kako bo glasoval.

V postopku poenostavljene prisilne poravnave ne velja načelo absolutne prednosti iz 1. točke 136. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Glede na navedbe upnika v pritožbi, vloženi dne 10.5.2016 (PD 11), da je pri oddaji pritožbe, vložene 9.5.2016 (PD 9), prišlo do pomote, je višje sodišče upoštevalo pritožbo PD 11.

Upnik v pritožbi navaja, da dolžnikov predlog nima vseh sestavin in prilog, navedbe v poročilu o finančnem položaju in poslovanju družbe pa so neresnične in nepopolne. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika namreč ne vsebuje za vsakega od upnikov opis okoliščin za imenovanje za člana upniškega odbora iz 1. - 5. točke 78. člena ZFPPIPP. Dolžnik v Načrtu finančnega prestrukturiranje - NFP v poglavju 2.1.6 le pavšalno navaja, da ni omejitev za imenovanje člana upniškega odbora za K. P., direktorja in lastnika, in N. D., direktorico, navesti pa bi moral tudi upnika K. d.o.o., ki je povezana družba po 527. členu ZGD-1.

Prav tako s podanim predlogom dolžnik krši načelo enakega obravnavanja upnikov. 20.4.2015 je dolžnik po svojih navedbah prejel posojilo od družbe E. d.o.o. po Pogodbi 01-2015 v znesku 250.640 EUR, ki se obrestuje po obrestni meri 3,2 % letno in ni zavarovano, rok vračila je 20.4.2016; gre torej za navadnega upnika. Ta upnik pa je izpolnil kriterij insolventnosti, dano poroštvo ni bilo unovčeno. V NFP na strani 28 dolžnik navaja „dano poroštvo za kredit podjetja E. d.o.o.“ do družbe P. d.d. L. v višini 300.000,00 EUR, višina poroštva pa bistveno presega znesek prejetega posojila, pri čemer ni znano, kdaj in zakaj je bilo dano to poroštvo. Upnik domneva, da je dano na škodo upnikov. Imetnik poroštva tudi ni zajet v seznamu upnikov z ločitveno pravico, torej gre za navadno terjatev do dolžnika in za vsaj verjetno izkazano terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava, vendar le v primeru, da je terjatev navedena v seznamu upnikov z navadnimi terjatvami, v katerem pa ni zajeta. Tako je temu upniku namenjena večja ugodnost kot drugim upnikom, s čimer je kršeno določilo 3. odstavka 34. člena ZFPPIPP in 46. člen ZFPPIPP.

V NFP dolžnik tudi ne navaja resničnih in popolnih podatkov v delu razkritja in opravljenih slabitev v smislu 2. odstavka 142. člena ZFPPIPP, zato ni izpolnil pogojev, ki mu jih nalaga 2. odstavek 141. člena ZFPPIPP – niso ustrezno upoštevane slabitve zaradi neizterljivosti terjatev ali druge slabitve sredstev in z njimi povezanimi odhodki, torej računovodski izkazi niso ustrezni. Sodišče naj v zvezi s tem imenuje izvedenca poslovno finančne stroke. Dvom v navedene podatke podaja tudi dolžnik sam. Takšna slabitev bi onemogočila izvedbo NFP.

Prav tako tudi ni upoštevano načelo absolutne prednosti iz 136. člena ZFPPIPP, saj bi dolžnik moral opraviti poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju čiste izgube poslovnega leta, hkrati pa sprejeti sklep o višini minimalno predpisanega osnovnega kapitala po ZGD-1. Sanacija celotne izgube tako temelji na odpisih upnikov, na katere bo učinkovala potrjena prisilna poravnava, dolžnik pa bo v družbi obdržal celoten poslovni delež.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril, da je predložil vse potrebne priloge, upnik pa uveljavlja razloge iz 172. člena ZFPPIPP, ki se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja. Upnika E. d.o.o. ne obravnava prednostno. Prav tako je dolžnik od E. d.o.o. prejel posojilo, torej gre za dolg do tega upnika. Imetnik poroštva tudi ni zajet med ločitvenimi upniki, saj nima ločitvene pravice. V strukturi terjatev so tako imenovana „zadržana sredstva“, kar je v gradbeništvu običajno kot garancija in so ta sredstva vezana pri naročnikih, kar lahko traja tudi več let. Vsa ta sredstva ne bodo izplačana dolžniku, nad nekaterimi naročniki se začne tudi postopek zaradi insolventnosti, vendar pa ni potrebno takoj opraviti vseh slabitev. Izvedenca bi bilo mogoče postaviti le v primeru ugovora po 172. členu ZFPPIPP, ki pa se v tem postopku ne uporablja. Pravilo absolutne prednosti pa se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob odločanju o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišče presoja le, ali so predlogu za začetek postopka priložene vse potrebne priloge (1. odstavek 221.d člena ZFPPIPP). V tem postopku se upniški odbor ne oblikuje, saj se oddelek 3.5 v tem postopku ne uporablja (2. alineja 1. odstavka 221.b člena ZFPPIPP). Zato tudi niso pomembni podatki o ovirah za imenovanje za člana upniškega odbora. Obveznost podaje opisa okoliščin za imenovanje za člana upniškega odbora iz 1. do 5. točke 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP je določena v 3. alineji 3. točke 1. odstavka 142. člena ZFPPIPP, ki velja za redno prisilno poravnavo. Določbe prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP se v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo le smiselno. Ker se v tem postopku upniški odbor ne oblikuje, ni potrebna navedba ovir za vsakega posameznega upnika za imenovanje za člana upniškega odbora.

6. Ob tem je dolžnik te podatke v NFP tudi navedel, le da se pritožnik ne strinja s pravilnostjo teh podatkov – moti ga terjatev družbe K. d.o.o., saj naj bi za tega upnika obstajale okoliščine, zaradi katerih naj ne bi smel biti imenovan v upniški odbor, ker naj bi bil oseba iz 527. člena ZGD-1. Res je, da je v postopku prisilne poravnave (tako redne kot poenostavljene) pomembno, ali je upnik, ki je naveden v posodobljenem seznamu terjatev, oseba iz 527. člena ZGD-1 ali ožje povezana oseba. Vendar pa je to pomembno šele pri glasovanju o poenostavljeni prisilni poravnavi (4. odstavek 200. člena v zvezi s 16. alinejo 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP). Ob odločanju o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave pa to ni pomembno. Torej tudi če dolžnik tega upnika ni navedel kot osebe, ki o poenostavljeni prisilni poravnavi ne more glasovati, bo upnik te razloge lahko uveljavljal šele ob morebitni pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, v tej fazi postopka pa to ni pomembno in se sodišče prve stopnje s tem ni ukvarjalo, prav tako pa se v tej fazi postopka s tem ne more ukvarjati višje sodišče. Višje sodišče pri tem še ugotavlja, da terjatev upnika K. d.o.o. znaša le slabih 24,00 EUR, skupne terjatve pa dobrih 3.5 mio EUR, kar pomeni, da je ta terjatev zanemarljiva in na izid glasovanja najverjetneje sploh ne bo vplivala.

7. Kot pravilno opozarja dolžnik, je med dolžnikovimi upniki tudi E. d.o.o., ki je dolžniku dala posojilo. Ker je ta oseba upnik, ni pomembno, ali je insolventna. Dolžnik pa je tudi porok temu upniku za posojilo, ki ga je upniku dal P. d.d. L., vendar, kot trdi tudi sam pritožnik, dano poroštvo še ni bilo unovčeno. Vendar pa se v fazi začetka postopka (katere koli) prisilne poravnave ne preverja, ali so vsi v listinah navedeni podatki tudi pravilni. Pomembno je, da dolžnik razkrije vse potrebne podatke, če pa jih ne, je stvar upnikov, ali bodo na podlagi takih listin sprejeli predlagano poenostavljeno prisilno poravnavo ali ne, kako bodo torej glasovali. Dodati velja, da glede na navedbe tako pritožnika kot dolžnika P. d.d. še ni zahteval izplačila iz naslova poroštva, zato ni mogoče zaključiti, da bi terjatev za plačilo dolga zaradi danega poroštva sploh že nastala. Zato ni mogoče trditi, da bi bila ta oseba sploh upnik zapadle terjatve, zaradi česar bi morala biti tudi njena terjatev navedena v seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Vse navedeno pa kaže tudi na to, da za to terjatev ni niti verjetno, da bi sploh nastala do dneva začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave, kar pomeni, da nanjo tako ali tako tudi potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne bi učinkovala. Nenavedba posameznega upnika v seznam terjatev bi torej lahko kazala na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, vendar pa bi ta morala biti dokazana, da bi bila upoštevana. Iz podanih navedb pa kaj takega ne izhaja.

8. V postopku poenostavljene prisilne poravnave ni mogoč ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave (urejen je za redno prisilno poravnavo v členih od 172 do 179), saj se ta določila v tem postopku ne uporabljajo (primerjaj 221.b člen ZFPPIPP). Le v okviru tega ugovora pa je mogoče upoštevati morebitne napake v načrtu finančnega prestrukturiranja, ki lahko pomembno vplivajo na oceno uspešnosti prestrukturiranja. Tu pa gre za poenostavljen postopek, kjer se določbe ZFPPIPP, ki veljajo za redno prisilno poravnavo, ne uporabljajo v celoti, temveč se uporabljajo le izrecno navedene določbe, pa še te le smiselno. Verjetnost uspeha prestrukturiranja mora tu presoditi vsak upnik sam, ki se tudi sam odloči, kako bo glasoval. Ni pa mogoče postavljati izvedenca, ki bi ugotavljal ta dejstva. Višje sodišče pa še opozarja, da je dolžnik v odgovoru na pritožbo podal še določena dejstva, ki bodo pritožniku prav tako pomagala pri odločitvi, ali sprejema predlog poenostavljene prisilne poravnave ali ne.

9. V postopku poenostavljene prisilne poravnave ne velja načelo absolutne prednosti iz 1. točke 136. člena ZFPPIPP. 136. člen ZFPPIPP je sicer naveden kot člen, ki se tudi za ta postopek smiselno uporablja (2. alineja 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP). Vendar pa so instrumenti, ki omogočajo uveljavitev načela absolutne prednosti (da sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek), urejeni v 144. členu ter v členih od 186 do 199.d, to pa so določila, ki se v postopku poenostavljene prisilne poravnave niti smiselno ne uporabljajo (niso navedeni v 2. in 3. odstavku 221.b člena ZFPPIPP). Uporablja se (v zvezi ukrepi prestrukturiranja) le 143. člen (7. alineja 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP), torej je mogoče le zmanjšanje terjatev in/ali odložitev njihovega plačila. Zato tudi ta kršitev ni podana.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

11. V skladu s 129. členom ZFPPIPP upnik sam nosi stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

09.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 125/2022
• VSM Sodba IV Kp 54180/2017
• VSL sklep Cst 538/2015