<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 465/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.465.93
Evidenčna številka:VSL00002
Datum odločbe:21.04.1993
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:poslovni prostori - prenehanje najemnega razmerja - plačilo - sprememba tožbe

Jedro

Brž ko je bila tožba spremenjena tako, da je bil kot podlaga tožbenega zahtevka postavljen sporazum strank o prenehanju najemnega razmerja (po 1. odst. 23. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih), ki ima glede ureditve medsebojnih pravic in obveznosti pravno naravo poravnave po 1. odst. 1089. čl. ZOR, je postalo vprašanje utemeljenosti zahtevka na plačilo posameznih faktur nepomembno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka mora tožeči povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 16.800,00 SIT v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 278.724,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. V ostalem delu je zaradi umika tožbe postopek ustavilo.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navedla je, da iz razlogov sodbe ni razvidno zakaj je (spremenjeni) tožbeni zahtevek utemeljen.

Med dokazi, izvedenimi v postopku na prvi stopnji in razlogi sodbe je bistvena razlika. Zlasti ni razvidno, da bi bil upoštevan dobropis za znesek 23.625,00 SIT, čeprav sodišče v obrazložitvi pravi, da je upoštevan. Sicer pa bi bil tožbeni zahtevek utemeljen le za znesek 228.317,00 SIT ali kvečjemu za 255.099,00 SIT. Predlaga ustrezno spremembo napadene sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ima sicer prav, ko pravi, da je tožeča stranka med pravdo popolnoma spremenila podlago tožbenega zahtevka ter zato tudi predložila nove dokaze. Ravno iz tega razloga pa ni več pomembno ali je bil pri odločitvi o spremenjenem tožbenem zahtevku upoštevan tudi račun, na katerega se pritožnik sklicuje (pritožnik sicer trdi, da gre za dobropis v znesku 23.625,00 SIT, v resnici pa gre za račun št. 23625 v znesku 21.995,20 SIT), niti za koliko naj bi bil prvotni tožbeni zahtevek postavljen previsoko. Ugovori glede računa in višine preveč zaračunane terjatve so se namreč nanašali na situacijo, ko je tožbeni zahtevek temeljil na plačilu posameznih faktur. Brž ko je bila tožba spremenjena tako, da je bil kot podlaga tožbenega zahtevka postavljen sporazum strank o prenehanju najemnega razmerja (po 1. odst. 23. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih), ki ima glede ureditve medsebojnih pravic in obveznosti pravno naravo poravnave po 1. odst. 1089. čl. ZOR, je postalo vprašanje utemeljenosti zahtevka na plačilo posameznih faktur nepomembno.

Nobenega dvoma pa ni, da je sodišče prve stopnje kot podlago tožniku prisojene obveznosti vzelo prav navedeni sporazum.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da nobeden od zatrjevanih pritožbenih razlogov ni podan. Predvsem pa razlogi sodbe niso v nikakršnem nasprotju z dejstvi in dokazi, ki sta jih pravdni stranki zatrjevali oziroma predložili sodišču prve stopnje. Zato je na podlagi določbe 368. čl. ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Po 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki stroške postopka s pritožbo. Tožeča stranka je priglasila stroške za sestavo odgovora na pritožbo, za katere je sodišče ugotovilo, da so bili za pravdo potrebni (1. odst. 155. čl. ZPP), priglašeni pa so bili v skladu s Tarifo o odvetniških storitvah (1. odst. 16. čl. in 1. točka tar. št. 17), zato je temu zahtevku v celoti ugodilo.

Ker spor izvira iz medsebojnega gospodarskega razmerja med obrtnikom in podjetjem (poslovni prostor je pogoj za opravljanje obrti, zato je njegov najem v zvezi z obrtnikovo gospodarsko dejavnostjo in gre za gospodarsko pogodbo po 2. odst. 25. čl. ZOR), ga je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 489.a čl. ZPP obravnavalo po pravilih o postopku v gospodarskih sporih.


Zveza:

ZOR člen 25, 25/2, 1089, 1089/1. ZPSPP člen 23, 23/1. ZPP (1977) člen 489a.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzNDU5