VSL sklep Cst 660/2016

Jedro

Iz vsebine ugovora izhaja, da gre za ugovor proti načrtu končne razdelitve z dne 25. 4. 2016, v okviru katerega se lahko izpodbija tudi pravilnost posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je predložen hkrati z načrtom razdelitve, če ta ni v skladu s končnim seznamom preizkušenih terjatev, ki je bil del sklepa oziroma sklepov o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, ter če ta ne upošteva pravilnega izida postopkov v zvezi z napotitvami in spremembami pogojnih terjatev v nepogojne (če seveda o čem takem še ni bilo odločeno pri prejšnjih razdelitvah), torej če ta ni sestavljen v skladu z 72. členom ZFPPIPP.

V postopku osebnega stečaja je tako, da premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti nobeden od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku - fizični osebi, ki v nasprotju s pravno osebo po končanju stečajnega postopka ne preneha obstajati, zato je še nadalje lahko nosilec pravic oziroma lastnik premoženja.

Pravila, ki veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno. Zato je lahko v primeru, ko premoženja ni mogoče unovčiti, smiselno, da se že prej razčisti, katero premoženje se ne bo več unovčevalo, temveč se bo razdelilo upnikom, če pa ti ne dajo soglasja za njegov prevzem, pa ostane stečajnemu dolžniku. V takem primeru je smiselno, da se o ugovorih zoper načrt razdelitve določenega premoženja, ki bo ostalo stečajnemu dolžniku, odloči že pred končno razdelitvijo, ki je na vrsti šele po unovčenju vse stečajne mase.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep:

- v delu, ki se nanaša na ugovor, vložen 25.4.2016 (PD 292), razveljavi,

- v delu, ki se nanaša na ugovor z dne 18.5.2016 (PD 308), razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 379) ugovora, vložena dne 25. 4. 2016 in 18. 5. 2016, zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil (PD 384). Navaja, da je bilo o ugovoru upnika z dne 25. 4. 2016, s katerim je ugovarjal priznanju terjatve in zastavne pravice N. d. o. o. na terjatvi upnika F. B. oziroma o spremembi terjatve N. iz pogojne v nepogojno odločeno že s sklepom z dne 23. 5. 2016 v zvezi s sklepom Cst 464/2016. Istega ugovora sodišče ne more ponovno zavreči. Pri tem ugovoru je šlo za ugovor o prerekanju terjatve po 63. členu ZFPPIPP (ugovarjal je spremembi zastavne pravice iz pogojne v nepogojno). Pri ugovoru z dne 18. 5. 2016, kot edinem, o katerem bi moralo sodišče še odločiti, pa gre za ugovor proti Posodobljenemu seznamu preizkušenih terjatev z dne 31. 3. 2016 in tudi proti načrtu končne razdelitve z dne 25. 4. 2016, objavljenem 3. 5. 2016. Upniku so znana pravna sredstva v postopku razdelitve mase, da jih lahko uporabi, opozarja višje sodišče v sklepu Cst 464/2016. Zastavno pravico je upnik - pritožnik "izgubil" prav v postopku s pravnim sredstvom zoper končni načrt posebne razdelitvene mase z dne 2. 9. 2016, ko je bilo o tem odločeno s sklepom Cst 617/2015. Za tem pa se je zgodilo še to, da je prej pogojna zastavna pravica upnika N. d. o. o. na terjatvi F. B. spremenila v nepogojno, prvič v posodobljenem seznamu preizkušenih terjatev z dne 23. 3. 2016, in to na podlagi odločbe izvršilnega sodišča, ki pa je popolnoma enakovredna tisti, ki jo je pritožnik imel oziroma jo ima, pa je bila njegova zastavna pravica izbrisana (s sklepom Cst 617/2015), češ da za priznanje zastavne pravice v zakonu ni podlage. Pri enakem položaju je bila zastavna pravica N. d. o. o. na terjatvi F. B. priznana, pritožniku pa ne, kar je v nasprotju s 46. členom ZFPPIPP (načelo enakega obravnavanja upnikov). Upnik dvomi, da bo glede na navedene odločitve lahko uspel v postopkih s pravnimi sredstvi zoper sklepe o razdelitvah stečajne mase, saj bodo bodoče odločitve vezane na predhodne. Upnik vztraja pri navedbah iz ugovora in vlaga pritožbo tudi iz previdnosti, da se mu v postopkih razdelitve ne bo očitalo, da ni ugovarjal predhodnim odločitvam. Višje sodišče naj zato pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma višje sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje v tako obsežnem spisu ob odločanju v sklepe ni zapisalo tudi številke procesnih dejanj - vlog (pa tudi sklepov), o katerih odloča in na katere se sklicuje v svojih sklepih. S tem se pretirano obremenjuje višje sodišče, še posebej ob pomanjkljivem opisu procesnih dejanj v seznamu procesnih dejanj.

5. Pritožnik je 25. 4. 2016 vložil ugovor o prerekanju terjatve (PD 292) zoper posodobljeni seznam preizkušenih terjatev z dne 23. 3. 2016, ki ga je upravitelj vložil v spis 31. 3. 2016 (gre za posodobljeni seznam, vpisan kot PD 265). O tem ugovoru je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 23. 5. 2016 (PD 309) tako, da ga je zavrglo. Pritožbo pritožnika je višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep s sklepom Cst 464/2016 z dne 27. 7. 2016 (PD 364). O tem je bilo tako v tem istem postopku osebnega stečaja že pravnomočno odločeno, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da o tem ugovoru ponovno odloči. Glede na navedeno je višje sodišče v delu, ki se nanaša na ugovor z dne 25. 4. 2016, pritožbi ugodilo in glede njega izpodbijani sklep razveljavilo (ob smiselni uporabi pravil iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je to, da je o tem ugovoru že odločeno, tudi samo navedlo v izpodbijanem sklepu. Prav tako je v njem tudi navedlo, da naj bi s sklepom z dne 23. 5. 2016 odločilo tudi že o ugovoru z dne 18. 5. 2016, vendar pa iz sklepa z dne 23. 5. 2016 kaj takega ne izhaja, zato je taka trditev sodišča prve stopnje protispisna. Iz izreka sklepa z dne 23. 5. 2016 (PD 309) izhaja, da je bil zavržen le en ugovor, v obrazložitvi sklepa pa je izrecno naveden le ugovor z dne 25. 4. 2016 (tudi v tistem sklepu niso bile navedene številke procesnih dejanj). V izpodbijanem sklepu pa sodišče prve stopnje navaja, da naj bi oba ugovora štelo kot eno pravno sredstvo, o katerem pa je bilo že odločeno, je pa prepozno vloženo, zato ga je zavrglo, prav tako je ugovor zoper posodobljeni seznam preizkušenih terjatev nedopusten, zato ga je zavrglo tudi zato. Ni jasno, zakaj je sodišče prve stopnje, če je menilo, da je bilo o obeh ugovorih že pravnomočno odločeno, o tem odločalo še enkrat. Razlogi za kaj takega iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo. Trditev, da naj bi pri obeh ugovorih šlo le za eno pravno sredstvo, pa je prvič postavljena šele v izpodbijanem sklepu, razlogi, zakaj naj bi oba ugovora štelo le za eno pravno sredstvo pa niti niso navedeni in na kaj takega ne napotujejo niti kake zakonske določbe. Izpodbijani sklep je zato tudi nejasen.

7. Višje sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je pritožnik vložil dva ugovora, pravnomočno pa je odločeno le o ugovoru z dne 25. 4. 2016 (PD 292), o katerem, kot je bilo navedeno že zgoraj, ni mogoče ponovno odločati.

8. Ugovor, vložen 18. 5. 2016 (PD 308), je po naslovu ugovor zoper posodobljeni seznam preizkušenih terjatev z dne 31. 3. 2016. Iz naslova te vloge je razvidno, da predstavlja tudi ugovor proti načrtu končne razdelitve z dne 25. 4. 2016 (PD 293). Nadalje je že iz prve strani ugovora z dne 18. 5. 2016 razvidno, da se ugovor nanaša na posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev in načrt končne razdelitve, ki sta bila objavljena 3. 5. 2016. Od posodobljenih končnih seznamov preizkušenih terjatev je bil tega dne objavljen le seznam, ki sicer nosi datum 31. 3. 2016, vendar ga je upravitelj v spis vložil 25. 4. 2016 (PD 294).

9. Iz vsebine tega ugovora izhaja, da gre za ugovor proti načrtu končne razdelitve z dne 25. 4. 2016, v okviru katerega se lahko izpodbija tudi pravilnost posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je predložen hkrati z načrtom razdelitve (1. odstavek 363. člena ZFPPIPP), če ta ni v skladu s končnim seznamom preizkušenih terjatev, ki je bil del sklepa oziroma sklepov o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, ter če ta ne upošteva pravilnega izida postopkov v zvezi z napotitvami in spremembami pogojnih terjatev v nepogojne (če seveda o čem takem še ni bilo odločeno pri prejšnjih razdelitvah), torej če ta ni sestavljen v skladu z 72. členom ZFPPIPP. Ugovor z dne 18. 5. 2016 je torej treba obravnavati kot ugovor proti načrtu končne razdelitve. Pri tem višje sodišče še ugotavlja, da v bistvu ne gre za končno razdelitev v smislu 373. člena ZFPPIPP, do katere pride šele po unovčenju vse stečajne mase in ko se upoštevajo pravila iz 374. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP (to določilo je pomembno, ker gre za postopek osebnega stečaja). Iz spisa je namreč videti, da unovčenje stečajne mase še ni končano. Gre torej za (končno) razdelitev določene stečajne mase, ki je ni mogoče unovčiti, in sicer v konkretnem primeru, kot izhaja iz načrta razdelitve (PD 293), za razdelitev 15 % deleža v pravni osebi I. d. o. o., ki ga upravitelj ni mogel prodati, prav tako pa tudi nobeden od upnikov ni želel prevzeti tega premoženja.

10. Ugovor zoper načrt razdelitve z dne 25. 4. 2016 (PD 293), v okviru katerega pritožnik izpodbija tudi pravilnost posodobljenega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil hkrati z načrtom razdelitve objavljen 3. 5. 2016 (PD 294), seveda ne more biti prepozen, če je bil vložen 18. 5. 2016, torej v 15 dneh po objavi načrta razdelitve (primerjaj 364. in 369. člen ZFPPIPP), zato ga iz tega razloga ni mogoče zavreči.

11. Pri tem so v skladu s 1. točko 1. odstavka 365. člena ZFPPIPP odločitve o ugovorih del sklepa o razdelitvi in se o njih ne odloča samostojno. Drugače je lahko v postopku osebnega stečaja, ko se pravila, ki veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo, uporabljajo le smiselno, ne uporabljajo pa se določila o prenosu premoženja na druge osebe, razen na upnike, ko upniki ne podajo soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti ali je to povezano z nesorazmernimi stroški (primerjaj 5. točko 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP).(1) V postopku osebnega stečaja je torej tako, da premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti nobeden od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku - fizični osebi, ki v nasprotju s pravno osebo po končanju stečajnega postopka ne preneha obstajati, zato je še nadalje lahko nosilec pravic oziroma lastnik premoženja.

12. Kot je bilo navedeno že zgoraj, se pravila, ki veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo, v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno. Zato je lahko v primeru, ko premoženja ni mogoče unovčiti, smiselno, da se že prej razčisti, katero premoženje se ne bo več unovčevalo, temveč se bo razdelilo upnikom, če pa ti ne dajo soglasja za njegov prevzem, pa ostane stečajnemu dolžniku. V takem primeru je smiselno, da se o ugovorih zoper načrt razdelitve določenega premoženja, ki bo ostalo stečajnemu dolžniku, odloči že pred končno razdelitvijo, ki je na vrsti šele po unovčenju vse stečajne mase, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj. Le tako bo namreč mogoče, da se bo postopek osebnega stečaja tudi končal v čim krajšem času po tem, ko bo unovčena vsa stečajna masa, ki jo je mogoče unovčiti, in bodo iz denarnih sredstev poplačani upniki.

13. Ob takem načinu odločanja ni izključeno, da se ugovor upnika zavrže. V obravnavanem primeru je višje sodišče že pojasnilo, da ugovora ni mogoče zavreči zaradi nepravočasnosti, saj je bil ta pravočasno vložen. Prav tako, glede na zgoraj navedeno, ni mogoče trditi, da bi bil ugovor nedovoljen zgolj zato, ker je bil vložen zaradi zatrjevane napačnosti posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev, saj je tak ugovor dovoljen in se zato sodišče v okviru odločanja o načrtu razdelitve mora ukvarjati z njim vsebinsko, ne more pa ga zavreči iz navedenega razloga.

14. Pri tem višje sodišče še ugotavlja, da bi kršilo pravico do pritožbe upnika - pritožnika, ki je ustavno zagotovljena pravica strank stečajnega postopka, če bi se prvič (ne da bi prej o tem kaj sklenilo in obrazložilo sodišče prve stopnje) samo ukvarjalo s tem, ali ima v konkretni zadevi oziroma glede konkretnega premoženja, pritožnik sploh pravni interes za ugovor (iz rednega poročila upravitelja je videti, da je bil ta načrt razdelitve umaknjen), kaj posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev sploh pomeni v primeru, ko nobeden od upnikov ne da soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, torej kje je pravni interes za poseganje v to, da bo določeno premoženje, ki ga upniki nočejo (pritožnik niti ne trdi, da bi sam podal soglasje za prevzem tega premoženja), ostalo dolžniku; prav tako bi samo prvič odločalo o pravilnosti predloženega seznama, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno. O vsem tem, pa tudi o morebitnih drugih pomembnih dejstvih in pravnih zaključkih, se zato stranke postopka osebnega stečaja ne bi mogle izreči in ne bi mogle s pritožbo izpodbijati ugotovitev in zaključkov, o katerih do zdaj sploh ni bilo govora in na kaj takega niti niso bile opozorjene. Zato višje sodišče ni samo opravilo preizkusa vseh pomembnih okoliščin, temveč je izpodbijani sklep glede ugovora z dne 18. 5. 2016 razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz zgoraj navedenega. Ugovor je bil glede na objavo načrta razdelitve pravočasen, prav tako pa je v okviru ugovora proti načrtu razdelitve dopustno uveljavljati nepravilnosti posodobljenega seznama preizkušenih terjatev, vse v smislu 72. člena ZFPPIPP. Poudariti je še potrebno, da v okviru ugovora proti načrtu razdelitve ni mogoče izpodbijati terjatev v takem obsegu, kot je to dopustno v okviru preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic (torej da določena terjatev ali ločitvena pravica ne obstaja). Pri tem bo moralo sodišče prve stopnje najprej preizkusiti še ostale procesne predpostavke v zvezi z ugovorom; v kolikor bo sodišče prve stopnje zaključilo, da so te podane, se bo moralo z ugovorom še vsebinsko ukvarjati. Višje sodišče pa tu še ponovno opozarja, da bo moralo v primeru na sklicevanje na vloge ali dokaze iz spisa, konkretno navesti tudi številke procesnih dejanj teh vlog in dokazov.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

---------------

Op. št. (1): Ta določa, da se ne uporabljajo drugi do peti odstavek 374. člena ZFPPIPP. Vendar pa je ta določba iz osnovnega zakona, pred vsemi spremembami, ko je imel 374. člen le pet odstavkov, kasneje pa je bil spremenjen tako, da zdaj vsebuje 14 odstavkov, kar pa ne pomeni, da se zdaj uporabljajo odstavki od šestega dalje.

Datum zadnje spremembe:

26.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 768/2015
• VSL sklep Cst 322/2015
• VSL Sklep Cst 455/2021