VSL sklep Cst 685/2016

Jedro

Ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem lahko sedaj dolžnik uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo, ni pravno sredstvo zoper odločitve sodišča, ki so bile predhodno v zvezi z določitvijo preizkusnega obdobja že izdane in so pravnomočne.

Osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let, in to le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke tega člena. Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko preizkusna doba skrajša takrat, ko bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), nadalje pa še, da je le v izjemnih primerih mogoče dodatno skrajšati tudi predhodno določeno daljšo preizkusno dobo.

Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti (z dne 24. 12. 2013) določilo preizkusno obdobje 4 let (ki se izteče 24. 12. 2017). Sklep je pravnomočen. Pri določitvi preizkusnega obdobja je upoštevalo, da je bila dolžnica stara 35 let, razloge za insolventnost (obveznosti so nastale zaradi kaznivega dejanja, vzetega kredita za poplačilo stroškov kurjave in lizinga avtomobila, skupaj v višini cca. 44.000,00 EUR), zaposlenost dolžnice in dejstvo, da je bila brez zdravstvenih težav. Postavilo se je na materialnopravno stališče, da je sedaj veljavna določba osmega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP namenjena predvsem dolžnikom, ki jim je sodišče določilo dve leti preizkusnega obdobja, za druge dolžnike, ki jim je sodišče določilo več kot dve leti, pa le v primeru, če je prišlo do spremembe okoliščin, na podlagi katerih je sodišče določilo preizkusno obdobje.

5. Ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem lahko sedaj dolžnik uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP), ni pravno sredstvo zoper odločitve sodišča, ki so bile predhodno v zvezi z določitvijo preizkusnega obdobja že izdane in so pravnomočne (v tej zadevi gre za vprašanje uporabe določbe tretjega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s prehodno določbo petega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G). Sklep o začetku preizkusnega obdobja (Pd 13) je pravnomočen. Višje sodišče je že zavzelo stališče (glej Cst 592/2016 z dne 13. 9. 2016), da osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let, in to le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke tega člena. Prav tako je navedlo, da se na obdobje, krajše kot dve leti, lahko preizkusna doba skrajša takrat, ko bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), nadalje pa še, da je le v izjemnih primerih mogoče dodatno skrajšati tudi predhodno določeno daljšo preizkusno dobo.

6. Pritožnica (dolžnica) navaja, da je zaposlena le za polovični delovni čas, pa še to le do oktobra 2016, vendar to ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. Nadalje navaja, da ima zdravstvene težave. Pred leti naj bi imela prometno nesrečo, poškodbo pri delu, izpad leve rame, kar se še ponavlja, ima napotnico za operacijo in izvide pri osebnem zdravniku. Vse to so pritožbene novote, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile zatrjevane (primerjaj prvi odstavek 338. člena ZPP). Pritožnica sicer navaja, da je na naroku omenila poškodbe, vendar je bila njena trditev preslišana. Resničnost te navedbe iz zapisnika o naroku (Pd 89) ne izhaja. Pa tudi sicer pritožnica za zatrjevano ni predložila nobenega dokaza. Tudi ni mogoče prezreti, da pritožnica zatrjuje prometno nesrečo izpred nekaj let, iz zapisnika naroka za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja (Pd 1) pa izhaja, da takrat ni imela zdravstvenih težav.

7. Pritožnica je mlada in si je dolžna prizadevati, da bo z aktivno angažiranostjo skušala poplačati vsaj del svojih obveznosti. Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje. V času preizkusnega obdobja se preizkusi, ali dolžnica izpolnjuje svoje z zakonom določene obveznosti (383.b, 384., 386. in 401. člen ZFPPIPP) in živi v skladu s svojimi možnostmi. Nadzor nad izpolnjevanjem teh obveznosti izvaja upravitelj. Le če ta preizkus prestane, je upravičena do odpusta obveznosti.

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

26.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 9/2016
• VSL Sklep Cst 514/2019
• VSL sklep Cst 755/2016