VSL sklep Cst 688/2016

Jedro

Za veljavnost vročitve po 142. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju.

Ker je vročevalec obvestilo o prispelem pisanju pravilno pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku, je bila vročitev predloga za začetek stečajnega postopka pravilno opravljena. Dolžnik je imel možnost sodno pisanje dvigniti v roku 15 dni, česar ni storil. Tudi če bi se trditve dolžnika, da je imel dne 19. 2. 2016 hišni predalčnik pravilno označen, izkazale za pravilne in bi vročevalec to morebiti prezrl, to na pravilnost vročitve ne bi vplivalo, saj je treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno dne 18. 2. 2016. Da dolžnik o vsebini prejetega pisanja ni bil dejansko obveščen, pa na pravilnost (fiktivne) vročitve nima vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom in za upravitelja imenovalo A.A. (proc. dej. št. 8).

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pritožbo (proc. dej. št. 22) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da postopek ustavi, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Upniku pa naj v vsakem primeru naloži povračilo stroškov postopka dolžniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je stečajni postopek nad dolžnikom začelo na predlog upnika B.B. d.d., Ljubljana. Ugotovilo je, da je vsebina predloga v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP in je navedeni upnik založil predujem za kritje stroškov stečajnega postopka. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka dolžniku pravilno vročen s fikcijo na podlagi določb 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP. Ker dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja in tudi ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen začelo stečajni postopek nad dolžnikom (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

5. Dolžnik v pritožbi navaja naslednje pritožbene razloge:

- sodišče prve stopnje je v obdobju dobrega leta po isti sodnici že tretjič izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. V prvih dveh poskusih (postopka St .../2014 in St .../2015) je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito. Oba navedena postopka sta pravnomočno končana, vendar se poraja utemeljen dvom v nepristranskost prvostopenjske sodnice, ki tudi ni odločila o vseh priglašenih stroških dolžnika v prej navedenih postopkih.

- glede vročanja v obravnavani zadevi je zmotna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka dolžniku pravilno vročen. Povsem v nasprotju z vsako logiko je, da bi dolžnik sam uničil svoj nabiralnik in onemogočil vročitev upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ter se s tem sam spravil v stečaj.

- zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj stečajni dolžnik ne bi imel nameščenega hišnega predalčnika, saj je njegov nabiralnik del celote več nabiralnikov v vrsti, ki tvorijo celoto. V zvezi s tem je dolžnik predlagal zaslišanje C.C., zakonite zastopnice dolžnika in poizvedbe pri Pošti Slovenije o pošiljkah, ki so bile dolžniku vročene v zadevnem obdobju.

- tudi če bi bile navedbe o odstranjenem poštnem predalčniku resnične, pa bi moral vročevalec pustiti obvestilo na dolžnikovih vratih, saj so bili poslovni prostori dolžnika jasno označeni. Vročevalec bi moral postopati po četrtem odstavku 141. člena in na vratih dolžnika pustiti obvestilo o vročitvi in o tem, kje se nahaja pisanje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je vročevalec postopal na ta način. Dolžnik pa zatrjuje, da mu ne prvo obvestilo o tem, kje se nahaja sodno pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, ne drugo obvestilo o tem, da je bilo pisanje vrnjeno sodišču zaradi domnevno odstranjenega predalčnika, ni bilo puščeno na vratih poslovnih prostorov na njegovem sedežu, zato ni imel možnosti dvigniti pošiljke in se seznaniti z njeno vsebino.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka s pozivom na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP vročen na naslov dolžnikovega sedeža, ki je vpisan v sodni register, po določilih tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je vročevalec v hišnem predalčniku dolžnika dne 3. 2. 2016 pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Ker dolžnik pisanja ni dvignil v roku 15 dni in je vročevalec dne 19. 2. 2016 ugotovil, da dolžnik ni imel hišnega predalčnika, oziroma je bil ta odstranjen, je bilo pisanje tega dne vrnjeno sodišču (proc. dej. št. 7).

7. Glede na zatrjevane kršitve postopka, je pritožbeno sodišče od sodišča prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zahtevalo naj poda poročilo o kršitvah določb postopka, zasliši zakonito zastopnico dolžnika in opravi poizvedbe pri Pošti Slovenije.

8. Sodišče prve stopnje je po pozivu pritožbenega sodišča opravilo narok 17. 8. 2016 (proc. dej. 129), na katerem je zaslišalo zakonito zastopnico dolžnika, ki je izpovedala, da je bilo vročanje vse pošte na sedežu dolžnika nekaj mesecev moteno. Iz neznanih razlogov so bili odstranjeni napisi z navedbo dolžnika in potem spet nalepljeni na predalčnik, več pa o tem ni vedela povedati ( proc. dej. št. 129).

9. Sodišče prve stopnje je nadalje opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije. Iz dopisov Pošte Slovenije z dne 29. 7. 2016 in 11. 8. 2016 (proc. dej. 115 in 127) izhaja, da je pismonoša dne 3. 2. 2016 sodno pisanje poskusil vročiti dolžniku na njegovem sedežu. Ker to ni bilo mogoče, je v dolžnikovem predalčniku, ki je bil označen, pustil obvestilo o prispelem pismu, kot to določa 142. člen ZPP. Ker naslovnik pisma ni prevzel, je pismonoša 19. 2. 2016 pismo nameraval pustiti v hišnem predalčniku dolžnika. Ker je ob prispetju na naslov ugotovil, da noben hišni predalčnik ni označen z nazivom naslovnika, je domneval, da je bil predalčnik odstranjen, zato je bilo pismo vrnjeno sodišču.

10. Bivša dolžnikova zakonita zastopnica je na poziv sodišča prve stopnje po 346.a členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP odgovorila (proc. dej. 156), da je imel dolžnik več kot pet let svojega poslovanja na ... v Ljubljani označena dva poštna nabiralnika in tablo pred vhodom v stavbo ter na vratih pred vstopom v poslovni prostor. Pošiljka o kateri govori Pošta Slovenije je bila nekomu vročena, vendar je grafolog ugotovil, da prevzemnica ni bila D.D., ki je edina upravičena zastopati družbo. Odgovoru sta priložena mnenje in izvid grafologa.

11. Sodišče prve stopnje je v predložitvenem poročilu z dne 24. 10. 2016 vztrajalo pri stališču, da je bilo pisanje dolžniku pravilno vročeno in izpostavilo dejstvo, da se prejšnja zakonita zastopnica dolžnika D.D. izmika obveznostim, ki jih določa 292. člen ZFPPIPP. Po oceni sodišča prve stopnje dolžnik v obravnavanem primeru zlorablja procesne pravice, kot je to počel že v predhodnih zadevah St .../2014 in St .../2015, kjer se je prav tako izmikal prejemanju sodnih pisanj.

12. V skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se sodna pisanja subjektu, ki je vpisan v sodni register, vročajo na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Glede na pojasnila Pošte Slovenije z dne 29. 7. 2016 in 11. 8. 2016 ni nobenega dvoma, da je bilo prvo obvestilo o prispeli poštni pošiljki dne 3. 2. 2016 puščeno v dolžnikovem označenem poštnem predalčniku, kot to določa tretji odstavek 142. člen ZPP. To izhaja tudi iz vročilnice v spisu pripete k proc. dej. št. 7.

13. Šteje se, da je bil dolžnik s tem dnem obveščen o tem, da je pisanje na pošti in da ga mora naslovnik dvigniti v petnajstih dneh. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko ga naslovnik dvigne, če pa tega ne stori v petnajstih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika v prej puščenem obvestilu tudi opozori. Na to je bil dolžnik v obravnavanem primeru nedvomno opozorjen.

14. Za vročitev je v primeru fikcije vročitve ključen trenutek, ko poteče rok na podlagi katerega nastopi fikcija vročitve. V tem trenutku se vročitev šteje za opravljeno, ne glede nato, ali je bilo pisanje dejansko izročeno naslovniku ali ne. Po preteku roka pa vročevalec pisanje dejansko pusti v predalčniku ali pa ga vrne sodišču (četrti odstavek 142. člena ZPP).

15. Za veljavnost vročitve po 142. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem (primerjaj sodba VS RS II Ips 170/2008 z dne 11.11.2010) in sodba in sklep II Ips 344/2009 z dne 17. 9. 2009). Ker je vročevalec obvestilo o prispelem pisanju pravilno pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku, je bila vročitev predloga za začetek stečajnega postopka pravilno opravljena. Dolžnik je imel možnost sodno pisanje dvigniti v roku 15 dni, česar ni storil. Tudi če bi se trditve dolžnika, da je imel dne 19. 2. 2016 hišni predalčnik pravilno označen izkazale za pravilne in bi vročevalec to morebiti prezrl, to na pravilnost vročitve ne bi vplivalo, saj je treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno dne 18. 2. 2016. Da dolžnik o vsebini prejetega pisanja ni bil dejansko obveščen, pa na pravilnost (fiktivne) vročitve nima vpliva.

16. Dolžnik s trditvami, ki se nanašajo na dogajanje in stanje predalčnika dne 19. 2. 2016, pravilnosti vročitve ne more izpodbiti. Prav tako tudi ne z navedbami v odgovoru na poročilo o kršitvah postopka, da je bilo pisanje vročeno osebi, ki ni bila pooblaščena za sprejemanje pisanj, oziroma, da je podpis zakonite zastopnice ponarejen, saj je bila vročitev opravljena s fikcijo.

17. Predlog za začetek stečajnega postopka je bil dolžniku glede na povedano vročen pravilno.

18. Ker dolžnik v roku 15 dni od prejema predloga za začetek stečajnega postopka predlogu za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal in v tem roku tudi ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilna (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

19. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovorilo, saj za odločitev o pritožbi niso pomembne (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

20. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

26.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII Ips 264/2016
• VSL Sklep I Cp 1505/2021
• VSL sklep Cst 194/2015 in Cst 195/2015