<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1211/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1211.2016
Evidenčna številka:VSL0085080
Datum odločbe:07.09.2016
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič (preds.), mag. Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tanja Kumer
Področje:STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izpraznitev in izročitev stavbe - pojem nepremičnina - nasprotje v izreku - pomanjkljivost izreka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Glede na to, da je nepremičnina v skladu z 18. členom SPZ prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, je izrek sam s seboj v nasprotju. Nepremičnina namreč ne more ležati na drugi nepremičnini.

Izrek

I. Pritožbama zoper delno sodbo in zoper popravni sklep se ugodi, izpodbijana sodba in popravni sklep sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo ugodilo zahtevku, po katerem je toženec(1) dolžan tožnikom A. A., B. B. in C. C. v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izročiti v posest stvari in oseb prosto nepremičnino, ki leži na parcelah št. 232 in 233 k. o. ..., vpisane pri vl. št. 813 iste k. o. zemljiške knjige pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se delna sodba v uvodu in izreku popravi tako, da se namesto imena C.C. navede ime D. D. v ustreznem sklonu.

2. Toženec v pritožbi zoper delno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Toženec je dolžan nepremičnino izročiti C. C., ki ni več lastnik spornih nepremičnin, pooblaščenec pokojnega pa tudi ni v spis vložil novega pooblastila za zastopanje dediča D. D. Pravno nasledstvo je bilo le zatrjevano, ne pa tudi dokazano. Tožniki tudi niso ustrezno spremenili tožbenega zahtevka. Toženec je ves postopek zatrjeval, da ne uporablja obeh parcel v celoti. Posest in lastnino je zatrjeval le na delu obeh nepremičnin, ki je pregrajen z živo mejo in ločen od dela istih dveh nepremičnin, ki jih imajo v posesti sosedje E. Na delu obeh parcel stoji še ena hiša, ki jo zaseda E. E. Izpodbijana sodba je v nasprotju z izvedenimi dokazi, tj. s sodbo II Ips 626/2009 in I Cp 3993/2008 ter P 833/2012 v zvezi z I Cp 3456/2013 in II Ips 222/2014. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge za njegovo zaslišanje in zaslišanje prič, ki bi lahko potrdile zatrjevani obseg toženčeve uporabe.

3. V pritožbi zoper popravni sklep toženec uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Ker sprememba imena stranke v obravnavanem primeru pomeni spremembo stranke, je bilo s popravnim sklepom preseženo pooblastilo, ki ga ima sodnik v zvezi s popravnim sklepom. Navedba stranke je v njeni domeni in ne v domeni sodišča.

4. Tožniki v odgovoru na pritožbo zoper popravni sklep predlagajo njeno zavrnitev.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sledeč izreku sodbe je toženec dolžan tožnikom "izročiti v posest stvari in oseb prosto nepremičnino, ki leži na parcelah št. 232 in 233 k. o. ...

7. Iz obrazložitve izpodbijane delne sodbe izhaja,

- da so tožniki lastniki nepremičnin parc. št. 232 in 233 k. o. ...,

- da je bila nasprotna tožba vložena kot odgovor na toženčevo tožbo za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 232 k. o. ..., na katerem stojita stanovanjska hiša in garaža, in delu parc. št. 233 k. o. ..., ki je v naravi ločen z živo mejo,

- da sta bila zahtevek po navedeni toženčevi tožbi in tudi zahtevek po kasneje vloženi tožbi za ugotovitev stavbne pravice glede stavbe (stanovanjske hiše s pripadajočo garažo), zgrajene na parc. št. 232 k. o. ..., pravnomočno zavrnjena.

Na podlagi teh ugotovitev sodba zaključuje, da ne more biti dvoma, da so tožniki dejanski in zemljiškoknjižni lastniki sporne nepremičnine, ki pa je nimajo v posesti, ker jo ima v posesti toženec. Ker imajo kot solastniki pravico imeti svojo stvar v posesti, toženec pa jo glede na zavrnitev zahtevka za obstoj stavbne pravice na sporni nepremičnini zaseda brez pravne podlage, tožniki utemeljeno zahtevajo vrnitev nepremičnine v posest.

8. Glede na to, da je nepremičnina v skladu z 18. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, je izrek sam s seboj v nasprotju. Nepremičnina namreč ne more ležati na drugi nepremičnini. Navedenega nasprotja niti ob upoštevanju obrazložitve sodbe ni mogoče odpraviti kot nepomembnega. Iz obrazložitve bi bilo sicer mogoče sklepati, da se izraz "nepremičnina, ki leži na parcelah št. 232 in 233", nanaša na stavbo (oziroma stavbi), zgrajeni na nepremičninah parc. št. 232 in 233 k. o. ... Ker pa je v izreku uporabljen pojem nepremičnina splošen pojem, ki ne ustreza temu, na kar bi se, upoštevaje obrazložitev delne sodbe, mogla nanašati toženčeva obveznost (torej izpraznitev in izročitev stavbe), poleg tega pa je izraz nepremičnina v ključnem delu obrazložitve nedosledno uporabljen na nekaterih mestih v ednini, na drugih pa v množini, je pomanjkljivost izreka sodbe tolikšna, da zaradi nje pravilnosti sodbe ni mogoče preizkusiti. Navedeno predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Ker popravni sklep deli usodo sodbe in ga je zaradi ugotovljene kršitve postopka prav tako kot sodbo treba razveljaviti, se o pritožbenih navedbah v zvezi z njim ni treba izreči. Pritožbeno sodišče le dodaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po ugotovitvi, da je eden od prvotnih tožnikov med postopkom umrl, pravdo nadaljevalo z dedičem.

10. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijano sodbo ter posledično popravni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju naj odpravi ugotovljeno pomanjkljivost.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Ker je predmet izpodbijane sodbe samo odločitev o zahtevku po nasprotni tožbi, bosta stranki v tej odločbi poimenovani glede na vlogo, ki jo imata v tej (nasprotni) tožbi.


Zveza:

SPZ člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.01.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAyMzM2