VSL sklep II Cp 1049/2001

Jedro

V skladu z 2. odst. 86. čl. ZZK lahko v primerih, ki jih določa zakon (izdaja začasne odredbe) odloča o vpisu v zemljiško knjigo drugo (pravdno ali izvršilno sodišče) in ne zemljiškoknjižno sodišče. Obstoj z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa mora ugotoviti tisto sodišče, ki vpis dovoli (pravdno ali izvršilno). Zemljiškoknjižno sodišče obstoja teh pogojev ne ugotavlja znova. Odloči le o izvršitvi že dovoljenega vpisa. Pri tem pa je dolžno preizkusiti, ali je vpis mogoč z ozirom na zemljiškoknjižno stanje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu, ki se nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin:

- parc. št. 1113/1, dvorišče 241 m2 in stavbišče z gospodarskim poslopjem 104 m2, ki je vpisana v vl. št. 1081 k.o.,

- parc. št. 491/6, sadovnjak 395 m2, vl. št. 4575 k.o.,

- parc. št. 491/7, ki je nastala z delitvijo parc. št. 491/2, vl. št. 973, parc. št. 491/8, ki je nastala z delitvijo parc. št. 491/2, vl. št. 973,

razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem delu se pritožba tožene stranke, v kolikor se nanaša na plačilo denarne kazni v primeru kršitve prepovedi zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo, s katero je toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev:- solastniškega deleža do 1/2 na nepremičnini parc. št. 2797/1 in parc. št. 2797/2, vpisanih v vl. št. 2404 k.o.,- solastniškega deleža do 1/2 na nepremičnini parc. št. 9798/2 in parc. št. 2798/3, vpisanih v vl. št. 1177 k.o.,- solastniškega deleža do 1/2 na nepremičnini parc. št. 2798/1, vpisane v vl. št. 3671 k.o. ter odredilo, da prepoved odtujitve in obremenitve vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Domžalah.

Odredilo je tudi veljavnosti začasne odredbe do 15 dni po pravnomočnosti sodne odločbe izdane v pravdnem postopku.

Predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin:- parc. št. 1113/1, dvorišče 241 m2 in stavbišče z gospodarskim poslopjem 104 m2, ki je vpisano v vl. št. 1081 k.o.,- parc. št. 491/6, sadovnjak 395 m2, vl. št. 4575 k.o.,- parc. št. 491/7, ki je nastala z delitvijo parc. št. 491/2, vl. št. 973, parc. št. 491/8, vl. št. 973 pa je zavrnilo. Zavrnilo je tudi predlog tožeče stranke, da je v primeru kršitve prepovedi tožena stranka dolžna plačati denarno kazen v znesku 1,000.000,00 SIT.

Zoper zavrnilni del sklepa je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v napadenem delu spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v zavrnilnem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Trdi, da je sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu nepravilen in nezakonit. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, da lastninska pravica dolžnika (tožene stranke) ni vpisana v zemljiško knjigo, prepovedi odtujitve in obremenitev ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Zakon o izvršbi in zavarovanju namreč začasnih odredb v 271. čl. ne določa taksativno, temveč zgolj primeroma. V primeru, da prepovedi resnično ne bi bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo, po prepričanju tožeče stranke res ne bi bilo mogoče v celoti ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe, vendar ji ne bi bilo mogoče ugoditi zgolj v tistem delu, v katerem se nanaša na vpis prepovedi odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v zemljiško knjigo. V tem primeru bi bil še toliko bolj utemeljen predlog tožeče stranke za določitev denarne kazni za primer kršitve prepovedi, saj bi glede na to, da se prepoved ne bi vpisala v zemljiško knjigo, tožnik lahko v nasprotju z njo ravnal. Navaja pa tudi, da je toženec glede vseh nepremičnin, glede katerih je bil predlog tožeče stranke zavrnjen, že predlagal ustrezne vpise na svoje ime. Zato je potrebno upoštevati dejstvo, da vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo učinkuje od trenutka vložitve predloga za vpis (3. odst. 5. čl. Zakona o zemljiški knjigi), na drugi strani pa dejstvo, da bi bila v primeru izdaje predlagane začasne odredbe tudi v delu, v katerem je bil predlog tožeče stranke zavrnjen, glede na trenutno stanje vloženih zemljiškoknjižnih predlogov, ta začasna odredba prav gotovo vpisana v zemljiško knjigo, saj bi imela vrstni red takoj za predlogom za vpis lastninske pravice na ime toženca. Priglaša tudi stroške vložitve pritožbe.

Pritožba je delno utemeljena in sicer v delu, v kolikor je sodišče zavrnilo prepoved zaznambe in odtujitve v zemljiški knjigi.

Podan je pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava.

Sodišče lahko v zavarovanje denarne terjatve v skladu z 2. odst. 271. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 91/98, v nadaljevanju ZIZ), izda začasno odredbo, s katero prepove dolžniku (tožencu) odtujiti ali obremeniti njegove nepremičnine ali stvarne pravice, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini in odredi zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Tak sklep o začasni odredbi se po uradni dolžnosti vpisuje v zemljiški knjigi in ima naravo zaznambe (primerjaj 34. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 33/95). Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da mora biti v konkretnem primeru lastninska pravica, ki se omejuje, že tudi formalno vpisana na dolžnika (toženca), ter da predlog za vpis lastninske pravice ne zadostuje. Pritrditi je pritožbenemu stališču, da je zaradi publicitetnih učinkov vpisa zelo pomemben vrstni red vpisa. V konkretnem primeru predvsem iz razloga, ker je prepoved odtujitve in obremenitve pravno dejstvo, ki omejuje le dolžnikovo razpolagalno sposobnost ter je zaznamba prepovedi zato ovira za dovolitev vpisa na podlagi dolžnikovih razpolagalnih pravnih dejanj po izdaji sklepa. V skladu s 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi se vrstni red vpisa določi namreč po trenutku, ko je predlog za vpis vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču oziroma, ko to sodišče prejme listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti (sklep o začasni odredbi). Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če iz vpisov v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis (2. odst. 86. čl. ZZK). Vpis ima pravni učinek nasproti drugim od trenutka vložitve predloga za vpis oziroma od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, ki je podlaga za vpis (5. čl. ZZK). V skladu z 2. odst. 86. čl. lahko v primerih, ki jih določa zakon (to pa je v konkretnem primeru izdaja te začasne odredbe), odloča o vpisu v zemljiško knjigo drugo (pravdno ali izvršilno) sodišče in ne zemljiškoknjižno sodišče. Obstoj z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa mora ugotoviti tisto sodišče, ki vpis dovoli (pravdno ali izvršilno). Zemljiškoknjižno sodišče obstoja teh pogojev ne ugotavlja znova. Odloči le o izvršitvi že dovoljenega vpisa. Pri tem pa je dolžno preizkusiti, ali je vpis mogoč z ozirom na zemljiškoknjižno stanje. Ker pa mora izvršilno sodišče odločati o vpisih v skladu z vrstnim redom, bo tako najprej odločilo o predlogu za vpis lastninske pravice na dolžnika in v primeru ugoditve predlogu tudi o vpisu prepovedi odtujitve in odsvojitve. V primeru, da predlogu za vpis lastninske pravice dolžnika (toženca) ne bo ugodilo, tudi vpis prepovedi odtujitve in obremenitve ne bo odredilo glede na citirano določbo 2. odst. 86. čl. ZZK. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo drugačno stališče, ni v celoti raziskalo dejanskega stanja. Predvsem ni sledilo dokaznim predlogom upnika oziroma tožeče stranke o vpogledu v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Domžalah v spise Dn. št. 2236/2000, 3217/2000, 4131/2000, 1311/2000, 1696/2000, 1722/2000 in 384/2000, da bi preverilo, ali so predlogi za vpis lastninske pravice, ki jih zatrjuje tožeča stranka na nepremičninah tožene stranke oziroma dolžnika, že prispeli na zemljiško knjigo. Glede na določilo 15. čl. ZIZ, je bilo potrebno ob smiselni uporabi 355., 3. točki 365. čl. in 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (UL RS 29/99) pritožbi ugoditi v tem delu in izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka sklepa višjega sodišča, razveljaviti. V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje ponovno presojati pogoje za izdajo začasne odredbe v skladu z 270. in 271. čl. ZIZ in predpisi o zemljiški knjigi.

Pravilno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke oziroma upnika, ko je ta v predlogu začasne odredbe zahteval tudi določitev denarne kazni v znesku 1,000.000,00 SIT v primeru kršitve prepovedi odtujitve oziroma obremenitve nepremičnin. Tako izvršilno sredstvo za to vrsto začasnih odredb v 272. čl. ZIZ ni predpisano. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški tega postopka.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2803/2009
• VSL sklep II Cp 2255/2009
• VSC sklep Cp 389/2009