VSL sklep Cpg 1284/93

Jedro

Pisanje se pravni osebi vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru. Če nobena od navedenih oseb ni dosegljiva, se sodno pisanje pusti v pisarni oziroma poslovnih prostorih ali pa se nabije na vrata.

Poštna označba na nevročenih sodnih pisanjih "odpotoval" ne pomeni, da je pravna oseba spremenila sedež oziroma da se je "odselila". Zato ji vročitve ni mogoče opraviti z nabitjem pisanja na sodno desko.

Pravna oseba kot taka ne more "odpotovati", ampak mora svoje poslovanje organizirati tako, da eden od njenih delavcev prevzema pošto. V nasprotnem primeru se namreč lahko šteje, da se izogiba vročitvi sodnih (in drugih) pisanj.

Sedež podjetja je obligatorna sestavina firme (z njegovo navedbo se podjetje individualizira glede na sedež).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi IV. odst. 109. člena in V. odst. 83. člena Zakona o pravdnem postopku sklenilo, da se izdani sklep o izvršbi razveljavi in tožba zavrže.

Zoper navedeni sklep se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da drugostopno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov sodnega registra ljubljanskega sodišča izhaja, da je tožena stranka A. vpisana kot pravna oseba, ki ima sedež na naslovu B.

V sodnem registru je vpisana vse od 21.5.1991 in vse do danes ni spremenila svojega sedeža.

Tako se pokaže, da je neutemeljeno sklicevanje prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu na IV. odst. 109. člena ZPP, saj navedeni člen ureja postopek, če je vloga formalno pomanjkljiva (glej II. odst. 106. člena ZPP). V konkretnem primeru pa ne gre za takšno vlogo, saj iz podatkov sodnega registra izhaja, da ima tožena stranka svoj sedež še vedno na naslovu B.

Prav tako je neutemeljeno sklicevanje prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu (in v sklepu, s katerim je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe) na V. odst. 83. člena ZPP, saj navedeni člen ureja postopek v primeru, če se ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka. V konkretnem primeru pa pri toženi sranki ne gre za takšno stranko, saj je tožena stranka pod imenom A. še vedno vpisana v sodnem registru.

Torej gre pri izpodbijanem sklepu za sklep, pri izdaji katerega so bile bistveno prekršene določbe pravdnega postopka, in sicer gre za relativno postopkovno kršitev (iz I. odst. 354. člena ZPP), saj je sodišče nepravilno uporabilo določbe ZPP, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izdanega sklepa.

Zato je drugostopno sodišče na podlagi 3. tč. 380. člena ZPP pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje vročitev toženi stranki opravi po osebi, ki je pooblaščena za sprejem pisanj ali po delavcu, ki se najde v njeni pisarni oziroma poslovnem prostoru (I. odst. 134. člena ZPP). Če nobena od teh oseb ne bo dosegljiva, pa naj vročevalec ob smiselni uporabi 144. člena ZPP pisanje pusti v poslovnem prostoru tožene stranke ali pa naj ga nabije na vrata teh prostorov.

Pravna oseba kot taka ne more "odpotovati", ampak mora svoje poslovanje organizirati tako, da eden od njenih delavcev prevzema pošto. V nasprotnem primeru se namreč lahko šteje, da se izogiba vročitvi sodnih (in drugih) pisanj.

V konkretnem primeru (kot povedano) ni mogoče govoriti o spremembi sedeža tožene stranke (po I. odst. 145. člena ZPP), ko se v posledici neobvestila o spremembi pisanje nabije na sodno desko (II. odst. 145. člena ZPP). Iz poštnih označb na nevročenih sodnih pisanjih namreč izhaja, da naj bi tožena stranka "odpotovala", ne pa se "odselila" (spremenila naslov).

Sicer pa bi morebitna sprememba sedeža tožene stranke v skladu z 55. členom Uredbe o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, v sodni register (Ur. l. SFRJ št. 74/90 ter Ur. l. RS št.20/91-I in 33/92) morala biti vpisana v sodni register (poleg tega da bi tožena stranka spremembo svojega sedeža itak morala sporočiti sodišču pred katerim teče postopek). Sedež podjetja je namreč obvezna sestavina firme, saj se z njegovo označbo podjetje individualizira glede na sedež (II. odst. 153. člena takrat veljavnega Zakona o podjetjih: Ur.l. SFRJ št. 77/88 - 61/90).

V predmetni odločbi navedene zvezne predpise je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.

Datum zadnje spremembe:

10.11.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 1584/93
• VSL sklep III Ip 65/2016
• VDSS sklep Pdp 541/2013