VSL sklep I Cp 1063/2016

Jedro

Pri določanju denarnega nadomestila po tretjem odstavku 89. člena SPZ je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot, še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine, kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se pordi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po pravnomočnosti vmesnega sklepa izdalo še sklep, s katerim je odločilo o nadomestilu za plačilo ustanovljenih služnosti na treh nepremičninah.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo F. A. in predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa in vrnitev v novo odločanje. Pozvzema ugotovitve izvedenca in odgovore na pripombe predlagateljev in ugotavlja, da je izvedenec ugotovil nižji prispevek prvega predlagatelja k plačilu nadomestila z uporabo poti po parc. št. 1 k. o. X. Glede nadaljnjih pripomb pooblaščenca prvega predlagatelja v vlogah 2. 7. in 20. 11. 2015 in sicer v delu, da sodišče ni pravilno ugotovilo manjvrednosti nepremičnin, pa sodišče ugotavlja, da so višine manjvrednosti bile ugotovljene na naroku 24. 6. 2014 in da so se strinjali udeleženci z ugotovitvami. Glede pripomb, da izvedenec ni ugotavljal vrednosti zemljišč brez omejitev, pa sodišče pripominja, da k temu ni bil pozvan in da to ni bilo potrebno. Pritožnik pa meni, da bi se sodišče moralo opredeliti glede pripomb predlagatelja v obeh vlogah, v delu, ko trdi, da sta bila lastnika gospodujočih nepremičnin, po katerih poteka pot, opozorjena ob nakupu zemljišč od družbe G. v stečaju in dogovorjena s prodajalcem, da bosta v korist zemljišč, ki jih bo pridobil predlagatelj F. A., ustanovila ustrezne služnosti. Kupci so torej vedeli, da poteka pot po še nerazdeljeni parceli. Kupnina pa je bila zato ustrezna. Izvedenec pa tega dejstva ni upošteval. Logičen sklep pa je, da zaradi obremenitve nepremičnin v lasti drugega predlagatelja in nasprotnega udeleženca, ni prišlo do zmanjšane vrednosti nepremičnin, saj sta de facto kupila zemljišče, za katerega sta vedela, da bo po njem potekala pot v korist zemljišča, ki ga je kupil pritožnik. To izhaja tudi iz 8. člena Prodajne pogodbe z dne 5. 2. 1997, kjer sta dolžna ustanoviti brezplačno služnostno pot v korist zemljišča, ki sedaj predstavlja parceli v lasti predlagatelja. Zato ni prišlo do zmanjšanja vrednosti nepremičnin. Pritožnik meni, da v tem primeru nadomestilo, katerega je dolžan plačati predlagatelju, ne bi smelo presegati 2.073,00 EUR, nasprotnemu udeležencu pa 4.247,00 EUR. Nezakonita pa je odločitev sodišča, da je prvi predlagatelj dolžan plačati drugemu predlagatelju nadomestilo v roku 15 dni od prejema sklepa in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pravilno bi bilo, da mora nadomestilo plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, medtem ko lahko zakonite zamudne obresti tečejo po 15. dnevu od pravnomočnosti sklepa oziroma po 15-dnevnem roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Sklep pa nalaga že pred pravnomočnostjo.

3. Na vloženo pritožbo je odgovoril drugi predlagatelj in predlaga zavrnitev ter priglasi stroške. Po prodajni pogodbi ni nihče pridobil služnostnih pravic in v 8. členu ni navedeno, da bi moral drugi predlagatelj ali nasprotni udeleženec ustanoviti služnost v korist prvega predlagatelja. Kaj takega ni v pogodbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik meni, da je določeno nadomestilo za ustanovljeno služnost previsoka, ker je previsoko upoštevana manjvrednost zemljišča. Zase meni, da bi največ moral plačati 2.073,08 EUR, nasprotni udeleženec pa 4.247,00 EUR. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, ki je ugotovilo primerno nadomestilo po določbi tretjega odstavka 89. člena SPZ (Stvarnopravni zakonik). Pri določanju denarnega nadomestila po tretjem odstavku 89. člena je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot, še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine, kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine.(1) Sodišče prve stopnje je ugotovilo to vrednost po izvedeniškem mnenju B. P. z dopolnitvami. Pritožba ne graja ugotovljenih obremenitev oziroma uporabe poti v breme služeče nepremičnine (točka 5 sklepa). Pač pa trdi, da sodišče ni upoštevalo pripomb pritožnika v vlogah z dne 2. 7. 2015 in 20. 11. 2015, saj je le odgovorilo v sklepu, da izvedenec ni ugotavljal vrednosti zemljišč brez omejitev, ker to ni potrebno. Pritožbeno sodišče opozarja, da je to iztrgano iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bilo na naroku med udeleženci postopka dne 24. 6. 2014 ugotovljeno, da se strinjajo z ugotovitvami izvedenca z dne 15. 1. 2013. Pritožbeno sodišče opozarja, da je izvedenec ugotovil vrednosti posameznih delov parcel in zneske manjvrednosti za posamezne parcele ter nato izračunal manjvrednosti posameznih parcel (primerjaj izvedeniško mnenje na list. št. 290). Zato je pravilno ugotovilo sodišče, da je na naroku (24. 6. 2014) zapisano, da se vsi prisotni strinjajo z ocenjenimi manjvrednostmi posameznih nepremičnin, kot izhaja iz dopolnitve izvedeniškega mnenja z dne 15. 1. 2013 in predlagajo, naj sodišče iz teh vrednosti izhaja pri nadaljnjem odločanju (list. št. 294). Na pripombe v vlogi z dne 2. 7. 2015 je izvedenec odgovoril v izvedeniškem mnenju v dopolnitvi (list. št. 323). Na to dopolnitev pa je pritožnik vložil še vlogo z dne 20. 11. 2015 in ugovarjal le, da bi izvedenec moral upoštevati pri odmeri nadomestila dejstvo, da se je lastnik zavedal, da kupuje zemljišče z omejitvijo o obliki stvarne služnosti. Vztrajal je, da izvedenec ni odgovoril na vprašanje o vrednosti zemljišč brez omejitve v obliki ustanovitve stvarne služnosti.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo izračunu izvedenca, ki je ugotovil vrednost posameznih delov parcel in zneske manjvrednosti za posamezne parcele in s temi izhodišči so se stranke na naroku strinjale. Na to je še v dopolnitvi po pripombah predlagatelja povzel ugotovljene manjvrednosti nepremičnin in od tega zneska izračunal prispevek, koliko odpade na prispevek nepremičnine, v korist katere se služnost ustanavlja. Zmotno meni pritožba, da je pravnorelevantno dejstvo pri ugotavljanju primernega nadomestila tista vrednost nepremičnine s katero so se lastniki služečih parcel strinjali, kar izhaja iz pogodbe o nakupu nerazdeljene parcele od družbe G. d. o. o., v stečaju 5. 2. 1997, 8. člen. Odločilno naj bi bilo, da so v pogodbi kupci vedeli, da so dolžni ustanoviti brezplačno služnostno pot v korist zemljišča, ki sedaj predstavlja parceli v lasti predlagatelja. Kaj vsebuje 8. člen pogodbe, pritožnik navaja kot novoto in ne obrazloži, zakaj tega ni mogel navajati prej. Vendar je treba odgovoriti pritožbi, da tudi, če bi to uveljavljal prej, kaj takega v 8. členu Pogodbe, ne piše (priloga A4). V konkretnem postopku za razdružitev solastnine, je način razdružitve in ustanovitve služnostnih poti določen z vmesnim sklepom z dne 18. 10. 2010 v zvezi s sklepom višjega sodišča I Cp 304/2011 in že rešeno. Sedaj je potrebno le ugotoviti, koliko mora pritožnik in nasprotni udeleženec plačati za nadomestilo služnostnih upravičencev za uporabo služnostne poti. Izvedenec je ugotovil vrednost posameznih delov parcel in nato znesek manjvrednosti za posamezno parcelo. V vlogi pritožnika iz zadnje pripravljalne vloge pa je zapisano, da je to zemljišče manjvredno, ker se je ob nakupu kupec zavedal, da kupuje zemljišče z omejitvijo v obliki stvarne služnosti. To ni pravno odločilno dejstvo, ki bi vplivalo na ugotavljanje vrednosti zemljišča in nato ugotavljanje manjvrednosti zaradi služnostne poti.

7. Pritožba nazadnje še trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o teku zamudnih obresti in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Meni, da bi bil pravilni izrek, od pravnomočnosti sklepa. Pritožbeno sodišče opozarja, da je za odločitev o tem pravna podlaga 145. člen Zakona o nepravdnem postopku. Ta v tretjem odstavku določa, da sodišče odloči o plačilu denarnega nadomestila in določi rok za plačilo. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni. Hkrati odloči o plačilu obresti po obrestni meri za zakonite zamudne obresti. Obresti tečejo od dneva izdaje sodne odločbe do plačila. Tekst zakona je jasen in izrek sklepa sodišča prve stopnje je v skladu z določbo zakona. V kolikor pa pritožba asociira na začetek teka zakonitih zamudnih obresti od stroškov postopka, pa je treba pritožbi odgovoriti, da je tudi za te stroške oziroma zamudo bilo sprejeto načelno pravno mnenje, Občna seja VS RS, 13. 12. 2006, ki podaja enako rešitev.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno odločilo in pri tem ni zagrešilo smiselno očitane absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------

Op. št. (1): A. Berden, Komenter Stvarnopravni zakonik, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 468.

Datum zadnje spremembe:

28.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 301/2016
• VSL sklep II Cp 3311/2015
• VSL sklep I Cp 1492/2010