VSL sklep Cst 453/2016

Jedro

Pri določbi tretjega odstavka 57. člena ZFPPIPP je pomembno, da je upravitelj obveščen in da mu je prenos terjatve dokazan, ni pa pomembno, ali je do te informacije prišel s posredovanjem sodišča.

V primeru, da je listina sestavljena v tujem jeziku, ima upravitelj možnost, da zahteva prevod, in to neposredno od upnika (kot na primer pri prenosu terjatve) ali pa preko sodišča (predvsem ko gre za preizkus prijave terjatve).

V obravnavani zadevi je potrebno uporabiti spremenjeni 399. člen ZFPPIPP, saj sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti (tretji odstavek 34. člena ZFPPIPP-G). O odpustu obveznosti se namreč odloči šele z izdajo sklepa o odpustu obveznosti.

Glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPPP in prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP je sklep o odpustu obveznosti konstitutivne narave – do odpusta obveznosti pride šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti in šele takrat preneha upnikova pravica sodno uveljaviti plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti in ki ni bila plačana v postopku osebnega stečaja. Z novelo ZFPPIPP-G torej ni prišlo do retroaktivnosti uporabe novih zakonskih določb. Vendar pa spremenjena zakonska določila terjajo tudi seznanitev strank ugovornega postopka s tem, da bo sodišče uporabilo spremenjene določbe in poziv strankam, da se izjavijo o spremenjenih določbah in o relevantnih dejstvih.

Dolžnikovi stroški v postopku z ugovorom proti odpustu obveznosti ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka v smislu 354. in 355. člena ZFPPIPP. Določila o stroških stečajnega postopka se v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), ne gre pa za stroške, ki bi nastajali v zvezi s stečajno maso, temveč gre za stroške iz pridruženega postopka, za katerega veljajo drugačna pravila – pravila o uspehu dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) ugodilo ugovoru zoper odpust obveznosti, ki ga je 26. 11. 2015 vložila upnica N. d. d. ter 2.) ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov glede dolžnikovih navedb o aktivni legitimaciji vlagatelja ugovora – ta je po mnenju pritožnika nima. Sodišče prve stopnje je prekoračilo ugovorne razloge, pri čemer tudi ni navedlo razlogov, ki bi kazali, da je odločalo po uradni dolžnosti. Širjenje ugovornih razlogov zmotno opravičuje s tem, da mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, saj je to dolžno storiti le v okviru ugovornih razlogov. Obrazložitev je protislovna. Iz prehodnih določb ZFPPIPP-G ne izhaja, da bi se to določilo uporabljalo retroaktivno, torej tudi za postopke odpusta obveznosti, ki so že v teku. Za širitev razlogov bi bila potrebna pobuda vlagatelja ugovora. Ugovorni razlog po prej veljavni 4. točki 399. člena ZFPPIPP je sedaj določen kot nova domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 3. točke 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje zato tudi ni imelo podlage za podaljšanje relevantnega obdobja na pet let, ko je vlagatelj uveljavljal kot relevantno obdobje tri leta. Prav tako ni bilo podlage za uporabo generalne klavzule iz 3. odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj predlagatelj tega sploh ni uveljavljal. in tudi ni podal ustreznih trditev in dokazov. Uveljavljal je torej le podlago za domnevo, če pa se ta izpodbije, potem ni izkazana zloraba pravice do odpusta obveznosti. Ko je dolžnik to izpodbil, ni podlage za zaključek, da obstaja zloraba pravice. Zaradi nasprotij se tako sploh ne da preizkusiti izpodbijanega sklepa. Retroaktivna uporaba spremenjene ureditve je tudi neustavna. Prav tako bi sodišče prve stopnje stranki postopka moralo seznaniti, da bo za odločitev uporabilo novo pravno podlago, in jim omogočiti, da se glede tega izjavijo, zato je bil kršen tudi 285. člen ZPP. Nobena od strank se namreč ni sklicevala na spremenjeno določbo 399. člena ZFPPIPP, zato je bil dolžnik ob dolžni skrbnosti prepričan, da je sodišče prve stopnje ne bo uporabilo ex offo. S tem je bila dolžniku kršena pravica do izjave. Tudi obrazložitev zlorabe je pomanjkljiva in napačna, dejanja niso ovrednotena. Poleg tega je v protislovju s predhodno obrazložitvijo neobstoja ugovornih razlogov. Ne strinja se tudi z obrazložitvijo primernega preizkusnega obdobja. V primeru razveljavitve predlaga dodelitev zadeve drugemu sodniku. Dolžnik je zahteval tudi povračilo stroškov.

3. Vlagatelj ugovora je v odgovoru na pritožbo navedel, da je pravilno ugotovljena zloraba pravice do odpusta obveznosti, pri čemer je sodišče to ugotavljalo na podlagi podanih navedb vlagatelja ugovora. Zato je sodišče prve stopnje te navedbe moralo upoštevati in paziti na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je vlagatelju ugovora priznalo aktivno legitimacijo na podlagi datumskega redosleda dogodkov. Dolžnik se je kot direktor glavnega dolžnika tudi moral zavedati, da jamči za njegove obveznosti z vsem svojim premoženjem, upnik pa tudi ni dolžen najprej unovčiti stvarnega premoženja, saj je bil zavezan kot porok in plačnik. Spremenjena določila 399. člena ZFPPIPP se uporabljajo tudi za postopke ugovora proti odpustu obveznosti, v katerih do uveljavitve zakona še ni prišlo do odločitve o ugovoru (34. člen ZFPPIPP-G), na kar je opozorilo že sodišče prve stopnje. Sodišče tudi ni dolžno nadomestiti procesne neaktivnosti strank postopka. 404. člen ZFPPIPP ni relevanten, saj določa le rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Upnik pa tudi nikoli ni širil ugovornih navedb. Sodišče se je oprlo na podane trditve, stranki pa sta imeli možnost izjave o relevantnih trditvah. Te procesne kršitve dolžnik ni pravočasno grajal, pri čemer je bil narok izveden skoraj en mesec po objavi novele ZFPPIPP-G, zato bi dolžnik moral vedeti, da se bo upošteval spremenjeni 399. člen. O prenosu pristojnosti na drugo sodišče, ker je dolžnikova žena sodnica na Višjem sodišču v ..., pa se je že izjasnilo Vrhovno sodišče, ko je zavrnilo tak prenos. Dolžnik tudi ni upravičen do povračila stroškov, saj njegovi stroški ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka niti v ZFPPIPP ni druge podlage za povračilo stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku osebnega stečaja se 4. odstavek 300. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP ne uporablja (3. točka 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP), zato terjatev A. (oziroma njene naslednice N. d. d.) zaradi nevložitve tožbe ni mogla prenehati.

6. Na dan vložitve tožbe je N. d. d. imel položaj upnika prerekane terjatve po materialnem pravu – zaradi cesije terjatve (417. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Vse do obvestila upraviteljice pa še ni mogel pridobiti položaja upnika v postopku osebnega stečaja, saj je za pridobitev procesne legitimacije upnika v skladu s 3. odstavkom 57. člena ZFPPIPP potrebno, da odstopnik ali prevzemnik terjatve o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos.

7. Vendar dolžnik to določilo razlaga preveč formalistično. Pomembno je namreč, da je upravitelj obveščen in da mu je prenos terjatve dokazan, ni pa pomembno, ali je do te informacije prišel s posredovanjem sodišča. Dolžnik tudi navaja, da z vročitvijo tožbe za ugotovitev obstoja prerekane terjatve prenos ni bil tudi dokazan, ker je bila tožbi priložena listina v tujem jeziku. Vendar pa določila Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z listinami in njihovimi prevodi (2. odstavek 226. člena ZPP) za odnos med upniki in upraviteljem niso neposredno uporabljiva.

8. V skladu s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP se namreč za vprašanja, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, torej pravila ZPP. Določilo 2. odstavka 226. člena ZPP je logična posledica pravila, da sodišča poslujejo v slovenskem jeziku, kar pomeni, da „ne razumejo“ nobenega drugega jezika, zaradi česar morajo biti tudi priloge, ki so v tujem jeziku, vložene skupaj s prevodom. Položaj upravitelja pa je drugačen. Seveda se zgodi, da ne razume vsebine listine, še posebej, kadar je sestavljena v kakem od pri nas redko uporabljenih jezikov; v takih primerih pa ima upravitelj možnost, da zahteva prevod, in to neposredno od upnika (kot na primer pri prenosu terjatve) ali pa preko sodišča (predvsem ko gre za preizkus prijave terjatve). Zato ni pravilno stališče dolžnika, da naj naznanitev prenosa terjatve upraviteljici ne bi bila učinkovita tudi zaradi listine, ki je bila predložena v tujem jeziku in brez prevoda. Poudariti še velja, da dolžnik niti ne trdi, da bi upraviteljica navajala, da naj ne bi bila obveščena o prenosu terjatve in da bi jo motila listina v tujem jeziku. Ni torej pomembno, da je bila upraviteljica obveščena s strani sodišča z vročitvijo tožbe, pomembno je, da je obveščena, tudi če je to preko sodišča ali celo pravdnega sodišča. Zato ima N. d. d. v obravnavani zadevi položaj upnika in tudi procesno legitimacijo za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti (1. odstavek 403. člena ZFPPIPP).

9. Ker se ne navaja, da bi bila (prenesena) terjatev prijavljena po izteku 3-mesečnega roka, je prijavitelj terjatve pridobil procesno legitimacijo že s prijavo terjatve, prijavitelj oziroma njegov singularni pravni naslednik jo bo izgubil šele, če bo zahtevek zavrnjen v pravdi (385. člen in 2. alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP).

10. Upnik je ugovor proti odpustu obveznosti vložil 26. 11. 2015, torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-G. Izpodbijani sklep je bil izdan že po uveljavitvi te novele (dne 2. 6. 2016), narok za obravnavanje tega ugovora pa je bil 5. 5. 2016, torej tudi po uveljavitvi novele, ki je začela veljati 26. 4. 2016. Navedeno pomeni, da je v času vložitve ugovora veljala ovira za odpust obveznosti iz takrat veljavne 4. točke 399. člena, medtem ko je bil z novelo G 399. člen ZFPPIPP spremenjen. Prevzemanje obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem, in neodplačno razpolaganje s premoženjem sedaj niso več ovira sama po sebi. Oviro za odpust obveznosti sedaj predstavlja namesto prej veljavne 4. točke 399. člena ZFPPIPP zloraba pravice do odpusta obveznosti, določena v 3. odstavku 399. člena ZFPPIPP (če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti, ki je določen v 1. odstavku 399. člena ZFPPIPP). Kot ena od domnev, ki olajšuje dokazovanje obstoja te ovire, je tudi ta, da je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali neodplačno razpolagal s premoženjem.

11. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo stečajnega postopka ni prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, in ni neodplačno razpolagal s premoženjem, pri odločitvi pa se je oprlo na novi 3. odstavek 399. člena ZFPPIPP, torej na zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

12. Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je za obravnavano zadevo potrebno uporabiti spremenjeni 399. člen ZFPPIPP, saj sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti (3. odstavek 34. člena ZFPPIPP-G). O odpustu obveznosti se namreč odloči šele z izdajo sklepa o odpustu obveznosti (ta se izda ob določenih pogojih po poteku preizkusnega obdobja (primerjaj 407. člen ZFPPIPP).

13. Nasprotno od dolžnika pa višje sodišče tega določila ne ocenjuje kot neustavnega. Z izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sicer dolžnik res lahko pričakuje, da bo na koncu preizkusnega obdobja izdan sklep o odpustu obveznosti (če seveda ne bo pravočasno vložen utemeljen ugovor proti odpustu obveznosti). Tega pričakovanja mu spremenjene določbe o odpustu obveznosti ne jemljejo.

14. Glede na določbo 1. odstavka 407. člena ZFPPPP in 1. odstavek 409. člena ZFPPIPP je sklep o odpustu obveznosti konstitutivne narave – do odpusta obveznosti pride šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti in šele takrat preneha upnikova pravica sodno uveljaviti plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti in ki ni bila plačana v postopku osebnega stečaja (enako tudi sklep VSL III Ip 4891/2014 z dne 25. 2. 2015, ki se sicer ukvarja z novelo ZFPPIPP-E). Z novelo ZFPPIPP-G torej ni prišlo do retroaktivnosti uporabe novih zakonskih določb.

15. Vendar spremenjena zakonska določila terjajo tudi seznanitev strank ugovornega postopka s tem, da bo sodišče uporabilo spremenjene določbe in poziv strankam, da se izjavijo o spremenjenih določbah in o relevantnih dejstvih (285. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče o tem ni obvestilo strank in jih tudi ni pozvalo na morebitno dopolnitev navedb, ne pisno ne na opravljenem naroku z dne 5. 5. 2016. Iz tega ravnanja sledi, da dolžnik ni mogel vedeti, da bo sodišče ugovorne navedbe presojalo tudi z vidika novih 3. in 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP in se o njih tudi ni mogel izjaviti. S tem je bil izpodbijani sklep zanj dejansko presenečenje (tudi za upnika, ki je vložil ugovor). Ta kršitev, ki je prerasla v kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP, po oceni višjega sodišča vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Te kršitve dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljaviti pred izdajo izpodbijanega sklepa, saj se je šele z vročitvijo sklepa seznanil s tem, da bo sodišče prve stopnje zadevo presojalo tudi po spremenjenih določbah 399. člena ZFPPIPP, zato jo lahko uveljavlja s pritožbo (1. odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi dolžnika ugoditi, razveljaviti izpodbijani sklep in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj višje sodišče te kršitve samo ne more odpraviti (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej dati možnost upniku, da se izjavi glede na spremenjene določbe 399. člena ZFPPIPP, nato pa omogočiti izjavo še dolžniku, opraviti še en narok in nato odločiti o ugovoru.

17. Višje sodišče ni odločilo, da bi se zadeva dodelila v delo drugemu sodniku (356. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V izpodbijani odločitvi namreč ni našlo ničesar, kar bi kazalo na pristranskost sodnika, na to ne kaže niti zatrjevana razveljavitev dveh njegovih sklepov. Tudi dejstvo, da je dolžnikova žena sodnica na Višjem sodišču v ... tega ne more omajati, pri čemer gre za višjo sodnico, ki dela na področju ... (to je razvidno iz javno objavljenega letnega razporeda dela sodnikov Višjega sodišča v ...) in tako ni sodnica, ki bi odločala o pritožbah razpravljajočega sodnika. V insolvenčnih zadevah pa je tako ali tako za odločanje v pritožbenem postopku edino stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Prav ima tudi upnik, ki v odgovoru na pritožbo navaja, da se je o tem že izjavilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (primerjaj sklep tega sodišča III R 18/2014 z dne 15.7.2014 – v stečajnem spisu gre za procesno dejanje 33).

18. V skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP je sodišče odločitev o dolžnikovih stroških pridržalo za končno odločbo (končna odločba pomeni končni sklep o ugovoru proti odpustu obveznosti). Upniku, ki nasprotuje podlagi za povračilo dolžnikovih stroškov, višje sodišče še pojasnjuje, da dolžnikovi stroški v postopku z ugovorom proti odpustu obveznosti ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka v smislu 354. in 355. člena ZFPPIPP. Določila o stroških stečajnega postopka se v postopku osebnega stečaja uporabljajo le smiselno (1. odstavek 383. člena ZFPPIPP), ne gre pa za stroške, ki bi nastajali v zvezi s stečajno maso, temveč gre za stroške iz pridruženega postopka, za katerega veljajo drugačna pravila – pravila o uspehu dolžnika, medtem ko za stroške upnika tudi v postopku osebnega stečaja in postopku o ugovoru proti odpustu obveznosti velja 129. člen ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

14.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 446/2018
• VSL Sklep Cst 644/2018
• VSL Sklep Cst 328/2018