VSL sklep Cst 432/2016

Jedro

Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da po določbi 44.p člena ZFPPIPP sodišče opravlja sodno kontrolo zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Sodišče o zahtevi odloča zunaj naroka (prvi odstavek 44.t člena ZFPPIPP), potrditev sodišča pa je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. To pomeni, da je vsebinska presoja zahteve za potrditev izključena, sodišče pa se omeji zgolj na presojo, ali so izpolnjeni formalni pogoji iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Povedano drugače: sodišče preverja (le), ali je bil zahteva vložena v zakonskem roku in ali so ji predložene z zakonom zahtevane listine iz drugega odstavka 44.r člena. Predvsem sodišče ne presoja o vsebini sporazuma, prav tako ne preverja pogojev za njegovo uveljavitev. Ta presoja je prepuščena revizorju (prim. četrti do šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožba z dne 18.2.2016 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba z dne 27.5.2016 se zavrže.

III. Ugovor upnika z dne 27.5.2016 se zavrže.

IV. Upnik je dolžan dolžniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 2.124,32 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo sporazum o finančnem prestrukturiranju (v nadaljevanju: Sporazum). Sklenilo je, da potrjeni sporazum učinkuje za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo Sporazuma, za navadne finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo Sporazuma, in za zavarovane finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo Sporazuma.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik 18.2.2016 pritožil, in sicer zaradi kršitev določb ZFPPIPP, ki urejajo postopek preventivnega prestrukturiranja. Ker je štel, da je prišlo do neenakega obravnavanja upnikov, je hkrati s pritožbo vložil tudi ugovor po 128.a členu ZFPPIPP. Dne 27. 5. 2016 je upnik vložil novo (vsebinsko identično) pritožbo, s katero je uveljavljal enake pritožbene razloge kot v pritožbi 18. 2. 2016 ter hkrati še ugovor po 128.a členu ZFPPIPP. 21. 4. 2015 je upnik pritožbo dopolnil.

3. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo in ugovor navedbam upnika nasprotoval, predlagal potrditev izpodbijanega sklepa in zavrženje ugovora ter zahteval povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Glede na to, da je višje sodišče o pritožbi zoper sklep o ugovoru, vloženem skupaj s pritožbo 18. 2. 2016 odločilo s posebnim sklepom (Cst 433/2016 z dne 12.7.2016), v tem postopku obravnava le ugovor, vložen skupaj s pritožbo z dne 27. 5. 2016.

5. Pritožba z dne 18. 2. 2016 ni utemeljena, pritožba z dne 27. 5. 2016 je prepozna, ugovor z dne 27. 5. 2016 pa ni dovoljen.

O pritožbi z dne 27. 5. 2016

6. Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnik vložil dve vsebinsko identični pritožbi. Drugo je vložil, ker je štel, da mu je znova začel teči pritožbeni rok zaradi novega sedmega odstavka 44.t. člena ZFPPIPP-G, s katerim je bil določen nov način seznanitve strank postopka s sklepom o potrditvi Sporazuma. Ta se od prej veljavne ureditve razlikuje v tem, da je vročanje strankam postopka nadomeščeno z objavo sklepa o potrditvi Sporazuma na spletnih straneh AJPES-a.

7. Za postopke preventivnega prestrukturiranja, ki so bili še v teku 26. 4. 2016, ko je začel veljati nov način seznanitve strank s sklepom o potrditvi Sporazuma, je iz prvega odstavka 32. člena Prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-G mogoče sklepati, da pritožbeni rok teče od objave sklepa o potrditvi Sporazuma (drugi odstavek 32. člena ZFPPIPP) le za tiste upnike, ki jim navedeni sklep še ni bil vročen. Ti upniki se pred objavo sklepa še niso mogli seznaniti z njegovo vsebino ter jim zato tudi ni mogel začeti teči pritožbeni rok (prim. Cst 429/2016 in Cst 426/2016).

8. Upniku je bil izpodbijani sklep vročen 10. 2. 2016, torej pred začetkom veljavnosti ZFPPIPP-G, in sicer pravilno v skladu z določbami, ki so veljale pred novim sedmim odstavkom 44.t člena ZFPPIPP. Prej so se upnikom vročala vsa pisanja, objavljala pa so se tista, za katera je bilo v oddelku 2.3. določeno, da se objavijo (peta alineja drugega odstavka, tretji odstavek 44.b v zvezi s prvim odstavkom 123. člena ZFPPIPP). Zmotno je pritožbeno stališče, da iz nove ureditve seznanitve strank s sklepom o potrditvi Sporazuma ne izhaja jasno, ali je bila vročitev upniku pravilna ali ne. Kot je bilo že pojasnjeno, je bila vročitev izpodbijanega sklepa pravilna. Zato pritožba, ki je bila vložena 18. 2. 2016 ni bila preuranjena, medtem ko je pritožba z dne 27. 5. 2016 prepozna. Višje sodišče je prepozno pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

O pritožbi z dne 18. 2. 2016

9. Višje sodišče je vsebinsko presojalo le pritožbo zoper izpodbijani sklep z dne 18. 2. 2016, ne da bi upoštevalo pritožnikovo dopolnitev pritožbe, prav tako ne odgovora dolžnika na prepozno dopolnitev pritožbe. Upnik je namreč izpodbijani sklep prejel 10. 2. 2016 (povratnica št. 19 k sklepu redna št. 25), zato je dopolnitev pritožbe, vložena 21. 4. 2016, prepozna. Sklicevanja upnika na nova dejstva zaradi nastopa nove okoliščine po vložitvi pritožbe v skladu s prvim odstavkom 337. v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ni mogoče upoštevati, saj je navedene določbe mogoče uporabiti le, če bi upnik v pravočasni pritožbi smel navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze in bi izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do smiselno konca postopka. To za prepozno dopolnitev pritožbe ne more veljati.

10. Pritožnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija z naslednjimi bistvenimi navedbami: 1) Sporazum ni v skladu s prvim odstavkom 44.p člena ZFPPIPP, ker se na več mestih sklicuje na „Sporazum 2011“, „Sporazum 2014“, „Sporazum 2015“, „Sporazum o odstopu“ in „Sporazum H“, ki notarskemu zapisu SV 107/2016 niso priloženi. Notarski zapis Sporazuma in odpravek notarskega zapisnika o notarski hrambi izvirnika Sporazuma teh navedenih delov ne vsebujeta. Vsi navedeni pravni posli predstavljajo bistveni sestavni del Sporazuma, ker urejajo pravna razmerja med dolžnikom in upniki, ki so v sklenitev sporazuma privolili, in za tiste upnike, ki v sklenitev sporazuma niso privolili; 2) Sporazum ne predstavlja vsebinsko pravilnega zapisnika o notarski hrambi, saj je dolžnik v zahtevi za potrditev Sporazuma le navidezno izpolnil formalno zahtevo po predložitvi listin, ki jih predpisuje drugi odstavek 44.r člena ZFPPIPP. Ker dolžnik sodišču ni predložil vseh listin, je s tem onemogočena formalna in vsebinska odločitev o potrditvi Sporazuma; 3) notarsko overjeni prepis izvirnika Sporazuma ne vsebuje celotnega besedila Sporazuma, odpravek zapisnika o notarski hrambi izvirnika Sporazuma ne vsebuje, kar utemeljuje zaključek, da je revizorjevo poročilo o pregledu Sporazuma nepopolno oziroma neustrezno, posledično pa je mogoče sklepati, da se tudi revizor ni seznanil z vsemi pravnimi posli, ki predstavljajo sestavni del sporazuma; 4) notar G. K. bi moral v skladu s petim odstavkom 43. člena Zakona o notariatu (ZN) sestavo notarskega zapisa št. SV 107/2016 zavrniti, ker ne vsebuje povezanih pravnih poslov; 5) pri pogajanjih za sklenitev sporazuma niso bile spoštovane usmeritve za pogajanja, ki so splošno uveljavljene v poslovni praksi, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 44.c člena ZFPPIPP; 6) v Sporazum je bil vključen Sporazum H., ki ga nobeden izmed ostalih upnikov, ki so sklenili Sporazum, pred sklenitvijo Sporazuma ni imel možnost videti, ker naj bi bil upniku izročen šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi Sporazuma; 7) upniki svojih odločitev o sklenitvi Sporazuma niso mogli zasnovati na podlagi popolnih in zanesljivih informacij, ki bi bile dostopne vsem; 8) H. je imel pri sklenitvi Sporazuma očitno boljši položaj kot ostale banke upnice, kar pomeni, da je dolžnik pri sklenitvi Sporazuma neenakopravno obravnaval že upnike, ki so v sklenitev Sporazuma privolili; 9) v sklepu je napačen pravni pouk, da naj bi se izvirnik Sporazuma nahajal v hrambi pri notarju G. K. pod DK 8/2016 in da lahko overjeni prepis Sporazuma pridobi tudi upnik, ki v sklenitev Sporazuma ni privolil, kar pa ne drži, saj se pri notarju v hrambi nahaja le izvirnik besedila dela Sporazuma; 10) dolžnik zahtevi za potrditev Sporazuma očitno ni predložil listine, ki jo kot obvezno predvideva 2. točka drugega odstavka 44.r člena ZFPPIPP in sicer odpravka zapisnika o notarski hrambi izvirnika Sporazuma; 11) presoja izpolnjenosti pogojev za izdajo sklepa o potrditvi sporazuma zahteva od sodišča, da preveri, ali je zahtevi za potrditev priložena listina z zapisom besedila tega Sporazuma v edninski obliki in je v obsegu vprašanja celovitosti in popolnosti Sporazuma zapovedana vsebinska kontrola izpolnjenosti pogojev za izdajo sklepa o potrditvi Sporazuma, ki je sodišče prve stopnje ni opravilo; 12) stranke Sporazuma so na poziv notarja po 43. členu ZN izjavile, da povezanih poslov ni, čeprav se sklicujejo na navedene Sporazume, tako da ni jasno, kaj je vsebina Sporazuma in kaj ne, glede na izjavo, da povezanih poslov ni oziroma da so del Sporazuma.

11. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Pri tem opozarja, da odgovarja samo na tiste pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa.

12. Postopek preventivnega prestrukturiranja je vrsta sodnega postopka, ki se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi Sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen (prvi odstavek 44.c člena ZFPPIPP).

13. Sporazum o finančnem prestrukturiranju (drugi odstavek 44.c člena ZFPPIPP) ima značilnosti obligacijskopravnega posla (pogodbe), ki ga sklene dolžnik z upniki. Zato se zanj glede vprašanj, ki niso urejena s posebnimi pravili, določenimi v ZFPPIPP, uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ). Z njim se udeleženci (stranke) sporazuma dogovorijo o načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnika tako, da opredelijo potrebne ukrepe finančnega prestrukturiranja, časovni načrt izvedbe teh ukrepov in morebitne pogoje za njihovo izvedbo ter določijo druge medsebojne pravice in obveznosti glede finančnega prestrukturiranja.

14. Ureditev postopka preventivnega prestrukturiranja temelji na naslednjih izhodiščih: 1) posebno pravno urejanje poteka pogajanj med dolžnikom in upniki ni potrebno; usmeritve za pogajanja s finančnimi upniki je oblikovala Banka Slovenije s svojimi priporočili in Združenje managerjev; 2) odločitev sodišča o začetku postopka je potrebna zaradi presoje materialnopravnih pogojev (razloga) za vodenje postopka; 3) posebno (podrobnejše) urejanje vsebine sporazuma med dolžnikom in upniki, ki ga ti sklenejo prostovoljno, ni potrebno; za učinkovanje prostovoljnih dogovorov (za stranke takega dogovora) tudi ni potrebna potrditev sodišča, saj ta učinek povzroči že privolitev upnika, izražena z izjavo o sklenitvi sporazuma; 4) potrditev sodišča je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. V takem primeru ta učinek povzroči pravnomočna sodna odločba – sklep sodišča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju (dr. Nina Plavšak, Pravna praksa letnik 2014, številka 3, stran 12).

15. Upoštevajoč zgornja izhodišča ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da po določbi 44.p člena ZFPPIPP sodišče opravlja sodno kontrolo zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Sodišče o zahtevi odloča zunaj naroka (prvi odstavek 44.t člena ZFPPIPP), že zgoraj pa je pojasnjeno, da je potrditev sodišča potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. To pomeni, da je vsebinska presoja zahteve za potrditev izključena, sodišče pa se omeji zgolj na presojo, ali so izpolnjeni formalni pogoji iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Povedano drugače: sodišče preverja (le), ali je bil zahteva vložena v zakonskem roku in ali so ji predložene z zakonom zahtevane listine iz drugega odstavka 44.r člena. Predvsem sodišče ne presoja o vsebini sporazuma, prav tako ne preverja pogojev za njegovo uveljavitev. Ta presoja je prepuščena revizorju (prim. četrti do šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP).

16. V konkretnem primeru je revizor ugotovil, da so zakonski pogoji izpolnjeni, zahteva za potrditev sporazuma je bila pravočasna, priložene pa so ji bile z zakonom zahtevane listine. Toda, tudi v primeru, da zahteva za potrditev sporazuma ne bi bila popolna, je sodišče ne bi zavrnilo. Če zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju niso priložene priloge iz drugega odstavka 44.r člena zakona, sodišče dolžniku s sklepom o dopolnitvi naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa ustrezno dopolni nepopolno zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju (44.s člen ZFPPIPP). Če dolžnik ne ravna po sklepu sodišča oziroma v roku iz prvega odstavka 44.s člena nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne dopolni tako, kot mu je s sklepom o dopolnitvi naložilo sodišče, sodišče zahtevo zavrže (2. točka četrtega odstavka 44.t člena ZFPPIPP). Navedeno pomeni, da sodišče v nobenem primeru o zahtevi ne bi odločalo meritorno.

17. S pritožbenimi navedbami, da bi morali biti Sporazumu priloženi vsi ostali Sporazumi (2011, 2014, 2015, sporazum o odstopu in sporazum H.), pritožnik uveljavlja, da Sporazum ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 44.p člena ZFPPIPP. Pri tem je potrebno ugotoviti, da je (le) besedilo Sporazuma, ki učinkuje na obveznosti dolžnika v zvezi z upnikom tisto, ki ima za upnika pravne posledice. V skladu s 44.v členom ZFPPIPP namreč za upnike, ki s sklenitvijo Sporazuma niso soglašali (kot v konkretnem primeru pritožnik), ex lege učinkujejo le določbe Sporazuma v delu, kjer je urejena: odložitev dospelosti finančnih terjatev ter sprememba obrestnih mer, po katerih se obrestuje glavnica teh terjatev in pravice upnikov v razmerju do dolžnika. V delu, kjer se Sporazum sklicuje tudi na druge pravne akte, ki učinkujejo med drugimi upniki finančnih terjatev in dolžnikom, Sporazum v ničemer ne more posegati v pritožnikove pravno zavarovane interese.

18. V skladu z drugim odstavkom 44.p člena ZFPPIPP morajo biti podpisi zastopnikov podpisnikov Sporazuma notarsko overjeni. Sporazum ima zato, ker je bil sklenjen v notarskem zapisu, učinke, ki so določeni v Zakonu o notariatu (ZN) in je tudi izvršilni naslov po 2. točki prvega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). ZFPPIPP zahteva le overitev podpisov v skladu s 46. členom ZN. Prisilni učinek Sporazuma je v skladu s 44.v členom za upnika, ki se z njim ni strinjal, omejen samo na nekatere ukrepe prestrukturiranja dolžnikovih finančnih obveznostih, in sicer v konkretnem primeru na odložene roke dospelosti ter spremembo obrestnih mer. Zato se višje sodišče ni ukvarjalo z zatrjevano kršitvijo 45. člena ZN.

19. Že zgoraj je navedeno, da sodišče pri odločanju o zahtevi za potrditev Sporazuma v skladu z drugim odstavkom 44.t člena opravi sodni preizkus: 1) če je bila zahteva za potrditev Sporazuma o finančnem prestrukturiranju vložena v roku iz prvega odstavka 44.r člena, in 2) če so zahtevi za potrditev Sporazuma o finančnem prestrukturiranju priložene listine iz drugega odstavka 44.r člena tega zakona, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev Sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega in drugega odstavka 44.o člena tega zakona. Pritožnik ne navaja, da manjkajo kateri izmed pogojev, navedenih v 1. in 2. točki drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Tudi višje sodišče pri preizkusu pravilnosti izpodbijanega sklepa ugotavlja, da so ti pogoji v celoti izpolnjeni, zgoraj pa je že pojasnjeno stališče v zvezi s popolnostjo listine (Sporazuma) oziroma stališče glede pritožbenih navedb, da bi Sporazum moral vsebovati tudi vse ostale Sporazume, na katere se sklicuje.

20. Čeprav v konkretnem primeru za odločanje ni bilo bistvenega pomena, kot odgovor na pritožbene navedbe o dostopnosti dokumentacije za pritožnika, višje sodišče še dodaja, da so bile pritožniku vse sporne listine dostopne bodisi kot podpisniku (Sporazum 2011 in Sporazum o odstopu), bodisi kot stranki postopka preventivnega prestrukturiranja, v katerih so bili sklenjeni (sporazum 2014 in 2015, postopki St ..., St ...), bodisi so mu bili dostopni na drug način (Sporazum H. je bil dostopen na vpogled pri G. d. d., ki nastopa kot agent vseh upnikov finančnih terjatev, 7. 3. 2016 pa je bil po elektronski poti posredovan vsem upnikom finančnih terjatev; priloge odgovora na pritožbo v spisu). Pritožnik konkretizirano ne navaja, v čem (konkretno) naj bi se zato, ker Sporazumi (2011, 2014, 2015, o odstopu in sporazum H.) niso bili priloženi Sporazumu, poslabšal njegov pravni položaj v smislu pravnih učinkov potrjenega Sporazuma (tretji in četrti odstavek 44.v člena ZFPPIPP), zaradi česar teh navedb tudi iz tega razloga ni mogoče upoštevati. Pritožnik je imel možnost vpogleda v vse navedene Sporazume, zaradi česar ni utemeljen pritožbeni očitek, da je imel H. pri sklenitvi Sporazuma očitno boljši položaj od ostalih bank upnic, kar naj bi bilo v nasprotju s tretjim odstavkom 44.c in 46. členom ZFPPIPP.

21. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, hkrati pa niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

22. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP, vsi v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Odgovor na pritožbo dolžnika je prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu potreben, zato mu je višje sodišče priznalo stroške z odgovorom na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo.

O ugovoru (z dne 18. 2. in 27. 5. 2016) zaradi kršitve pravic do enakega obravnavanja upnikov

23. O ugovoru z dne 18.2.2016 je odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 5. 2016. Pritožba upnika zoper ta sklep je bila zavrnjena (Cst 433/2015 z dne 12. 7. 2016), kar pomeni, da je sklep pravnomočen. Upnik zato nima pravnega interesa za ponovno odločanje o (identičnem) ugovoru z dne 27. 5. 2016, zaradi česar ga je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

14.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 261/2015, enako tudi Cst 262/2015
• VSC sklep I Ip 169/2011
• VSK Sklep II Ip 321/2017