VSL sklep Cst 440/2016

Jedro

Objava oklica začetka stečajnega postopka z vključenim pozivom upnikom, naj v določenem trimesečnem roku prijavijo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je namenjena seznanitvi nedoločenega kroga upnikov s pravno pomembnim dejstvom začetka stečajnega postopka, od katerega je odvisen tudi način uveljavljanja pravnega varstva v zvezi z upnikovo terjatvijo in podučitvi upnikov o postopku uveljavljanja terjatev. Ker vsi upniki sodišču niso znani, včasih pa zaradi neurejene poslovne dokumentacije niti dolžniku samemu ne, bi bilo osebno vročanje oklica o začetku stečajnega postopka vsem upnikom stečajnega dolžnika praktično neizvedljivo. Da bi zakonodajalec omogočil seznanitev z začetkom stečajnega postopka in z načinom uveljavljanja pravnega varstva upnikov v zvezi z njihovimi terjatvami, je moral namesto osebne vročitve najti drug primeren način vročitve oklica o začetku stečajnega postopka. Kot tak primeren način je določil objavo na spletni strani AJPES.

Pritožnik zato s pritožbenimi navedbami o razlogih za prijavo terjatve po preteku zakonskega roka za prijavo, ker o oklicu „ni bil obveščen pismeno“ in ker „elektronske pošte ni mogel sprejeti, ker ne poseduje računalniškega sistema“, ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje prijavo terjatve upnika R. F. z dne 15. 4. 2016 kot prepozno zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep je laično pritožbo pravočasno vložil upnik, v pritožbi pa kot razloge za zamudo roka za prijavo terjatve navedel neobveščenost. Smiselno je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in obravnavo njegove terjatve kot pravočasne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Začet stečajni postopek zoper dolžnika je glavni postopek zaradi insolventnosti, v katerem se po drugem odstavku 123. člena ZFPPIPP sodna pisanja in pisanja strank ali upravitelja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Če vročanje v posameznem primeru ni predpisano, vročanje nadomešča javna objava na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti po 122. členu ZFPPIPP.

5. ZFPPIPP v 243. členu izrecno določa, da sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem, ki mora poleg ostalih podatkov (o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, pod katero se vodi, identifikacijskih podatkih o stečajnem dolžniku in odločitve sodišča o začetku stečajnega postopka, identifikacijskih podatkih o upravitelju) vsebovati tudi poziv upnikom, naj v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku z vlogo v dveh izvodih in pouk o pravnih posledicah zamude roka za prijavo ter dan objave oklica. Oklic o začetku stečajnega postopka mora sodišče objaviti hkrati z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka.

6. Po 4. odstavku 122. člena ZFPPIPP velja zakonska neizpodbojna domneva, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz 1. odstavka 122. člena ZFPPIPP s potekom 8 dni po objavi tega pravnega dejanja.

7. Objava oklica začetka stečajnega postopka z vključenim pozivom upnikom, naj v določenem trimesečnem roku prijavijo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je namenjena seznanitvi nedoločenega kroga upnikov s pravno pomembnim dejstvom začetka stečajnega postopka, od katerega je odvisen tudi način uveljavljanja pravnega varstva v zvezi z upnikovo terjatvijo in podučitvi upnikov o postopku uveljavljanja terjatev. Ker vsi upniki sodišču niso znani, včasih pa zaradi neurejene poslovne dokumentacije niti dolžniku samemu ne, bi bilo osebno vročanje oklica o začetku stečajnega postopka vsem upnikom stečajnega dolžnika praktično neizvedljivo. Da bi zakonodajalec omogočil seznanitev z začetkom stečajnega postopka in z načinom uveljavljanja pravnega varstva upnikov v zvezi z njihovimi terjatvami, je moral namesto osebne vročitve najti drug primeren način vročitve oklica o začetku stečajnega postopka. Kot tak primeren način je določil skladno s 3. točko 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 122. člena ZFPPIPP objavo na spletni strani AJPES in za prijavo terjatev določil primerno dolg trimesečni rok od objave oklica.

8. Pritožnik zato s pritožbenimi navedbami o razlogih za prijavo terjatve po preteku zakonskega roka za prijavo, ker o oklicu „ni bil obveščen pismeno“ in ker „elektronske pošte ni mogel sprejeti, ker ne poseduje računalniškega sistema“, ne more uspeti.

9. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen na spletnih straneh AJPES dne 12. 10. 2015 s pozivom upnikom, naj prijavijo svoje terjatve sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica. Ker tudi pritožbeno ni sporno, da je pritožnik svojo prijavo terjatve pri sodišču vložil po preteku zakonskega trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka na spletnih straneh AJPES (2. odstavek 59. člena ZFPPIPP), je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za zavrženje prijave terjatve pritožnika v 5. odstavku 296. člena ZFPPIPP.

10. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

10.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 115/2011
• VSL sklep Cst 98/2011
• VSL sklep Cst 183/2014