VSL sklep Cst 422/2016

Jedro

Nemogoče bi bilo delni izbris hipoteke (zgolj z izstavitvijo izbrisne pobotnice) doseči v primerih, ko bi bila ta vpisana le na eni nepremičnini. SPZ namreč ne ureja spremembe hipoteke v smislu spremembe predmeta zastave (za kar bi v takšnem primeru šlo, saj bi predmet zastave namesto celotne nepremičnine, po novem predstavljal samo še njen delež). Izvedba takšne spremembe predmeta hipoteke bi bila mogoča le z vknjižbo izbrisa hipoteke (ki bi na prvotni celotni nepremičnini prenehala) in vknjižbo nove hipoteke na novi nepremičnini (ki bi dejansko predstavljala idealni delež prvotne). Tega zgolj z izbrisno pobotnico v smislu četrtega odstavka 195. člena ZFPPIPP, ni mogoče doseči.

Četrti odstavek 195. člena ZFPPIPP ne ureja situacij, ko upniki svojo terjatev konvertirajo le delno. Smisel navedene določbe je, da se hkrati s prenehanjem terjatev (ki dejansko pomeni tudi prenehanje hipoteke po pravilih SPZ) uredi tudi izbris hipoteke iz zemljiške knjige.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo prisilno poravnavo glede navadnih terjatev (1.1.točka izreka). Navedlo je, da se o njih odloči tako, kot je navedeno v seznamu terjatev z dne 18. 4. 2016 (1.2 točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora te terjatve plačati v deležih, rokih in z obrestni, določenimi v 1.1 točki (vse I. točka izreka).

V II. točki izreka je opredelilo učinke potrjene prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev. Potrdilo je prisilno poravnavo glede zavarovanih terjatev (2.1 točka izreka), o njih odločilo tako, kot je navedeno v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, ki je sestavni del izreka (2.2 točka izreka) in dolžniku naložilo, da te terjatve plača skladno s pogoji, določenimi v 2.1 točki izreka (2.3 točka izreka). Sklenilo je še, da se o tem, za katere ločitvene pravice učinkuje prisilna poravnava, odloči tako, kot izhaja iz seznama ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, ki je sestavni del tega izreka ter da nobena od ločitvenih pravic iz četrtega odstavka 221.t člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ne preneha (2.4 točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja v skupni pritožbi pravočasno pritožujeta upnika K. in T. Navajata, da je prvostopenjsko sodišče zavzelo napačno stališče, da je izjava o vpisu in vplačilu novih delnic, ki jo je v postopku podal upnik D. d. o. o. ustrezna in skladna s četrtim odstavkom 195. člena ZFPPIPP, čeprav ji ni priložena izbrisna pobotnica za izbris hipotek, s katerimi je zavarovana prenesena terjatev. Višjemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Stečajni upravitelj na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik D. d. o. o. je v postopku prisilne poravnave podal izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic, s katero je delno konvertiral svojo zavarovano terjatev – konvertiral je terjatev v višini 844.000,00 EUR po pogodbi o deviznem kreditu št. 3088-6602699/2004-NG, po kateri celotna glavnica znaša 1.014.473,48 EUR. Celotna terjatev je zavarovana s hipoteko na različnih nepremičninah (katerih vrednost je ocenjena na 5.000.000,01 EUR), zastavno pravico na premičninah (v vrednosti 1.932.018,00 EUR), zastavno pravico na več avtomobilih (v vrednosti 4.670,00 EUR) in zastavno pravico na terjatvah do E. d. o. o. v višini 15.300,00 EUR letno, za obdobje 15 let.

6. Po četrtem odstavku 195. člena ZFPPIPP mora biti izjavi o vpisu in vplačilu delnic, v primerih konverzije terjatev, ki so zavarovane s hipoteko, priložena notarsko overjena izbrisna pobotnica. Če te ni, izjava nima pravnega učinka. Upnik D. d. o. o. je izjavi priložil le izbrisno pobotnico za izbris hipoteke na nepremičnini ID znak 000, ne pa tudi za izbris hipoteke na ostalih nepremičninah, na katerih je vpisana (gre zgolj za eno od 20 nepremičnin). Pritrditi je pritožbenemu stališču, da izbris hipoteke na ostalih nepremičninah, na podlagi takšne izbrisne pobotnice, ni mogoč.

Vprašanje pa je kaj, glede na določbo četrtega odstavka 195. člena ZFPPIPP, to pomeni.

7. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da se v primerih delne konverzije terjatev, omenjena določba ne uporablja. Stališče je podprlo s sklicevanjem na 150. člen Stvarnopravnega zakonika – v nadaljevanju SPZ (načelo nedeljivosti hipoteke). Ta določa, da je hipoteka namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Če je terjatev plačana delno, se hipoteka ne zmanjša. Pritožba takšnemu stališču nasprotuje in se ob tem sklicuje na določbe o prenosu terjatev. Trdi, da je izjava o vpisu in plačilu novih delnic cesija v smislu 417. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) – je podlaga za prenos terjatve iz obstoječega upnika (D. d. o. o.) na novega (P. d. d.). Prehod stranskih pravic v primeru prenosa terjatve je urejen v 418. členu OZ, ki določa, da s prenosom terjatve na novega upnika, nanj preidejo tudi stranske pravice, vključno s hipoteko.

8. Pritrditi je stališču, da gre pri konverziji terjatve upnika v poslovni delež dolžnika za cesijo (ZFPPIPP namreč določa, da mora upnikova izjava o vpisu in vplačilu novih delnic vsebovati tudi izjavo, da na dolžnika „prenaša svoje terjatve“).(1) Tako je treba uporabiti določbo 418. člena OZ (oziroma prvi odstavek 148. člena SPZ), ki določa, da se z (delnim) odstopom terjatve na njenega pridobitelja (v takšnem delu) prenese tudi hipoteka. Posledica navedenega je, da terjatev ostane zavarovana – hipoteka še naprej varuje isto (celotno) terjatev, njena upnika (in hkrati hipotekarna upnika) pa sta dva. To pomeni, da se, ob upoštevanju 150. člena SPZ, hipoteka ne bo izbrisala, vse dokler ne bo poplačana celotna terjatev – torej dokler ne bosta celotnega poplačila dobila oba upnika.

9. V primeru odstopa terjatve njenemu dolžniku je situacija nekoliko specifična. Zaradi združitve dolžnika in upnika terjatve v isti osebi namreč v takšnem primeru terjatev preneha (prvi odstavek 328. člena OZ). Če bi torej hipoteka varovala samo to terjatev (ta predpostavka bi nedvomno bila izpolnjena, če bi se upnik odločil za pretvorbo celotne zavarovane terjatve v poslovni delež dolžnika), bi seveda prenehala tudi hipoteka. Drugače pa je v primeru, ko hipoteka še naprej varuje tudi terjatev prvotnega upnika (ko jo torej na dolžnika prenese le delno). V takšnem primeru prenehanje terjatve v delu, v katerem je bila prenesena na dolžnika, pomeni, da se je prvotna zavarovana terjatev zmanjšala (je delno prenehala), v določenem delu pa obstaja še naprej. Takšna situacija narekuje uporabo 150. člena SPZ – upnikova terjatev je delno prenehala, ker jo je odplačno prenesel na dolžnika, ta pa mu je v zameno izdal delnice. Prenehala je torej zato, ker je bila delno plačana. Ni namreč mogoče slediti pritožbenemu stališču, da do plačila terjatve ni prišlo, zgolj zato, ker je bila ta na dolžnika „prenesena“ (cedirana). Dejstvo je, da prenos ni bil neodplačen, saj je v zameno zanj upnik dobil dolžnikove delnice, s tem pa je postal njegov delni lastnik.

10. Nadalje ne more biti utemeljeno niti pritožbeno stališče, da bi upnik, ki svojo zavarovano terjatev konvertira le delno, moral izdati ustrezno izbrisno pobotnico, za tisti del hipoteke, ki bi zaradi delnega prenosa terjatve prešla na dolžnika. Takšna rešitev bi v primerih, ko ima upnik terjatev zavarovano s hipotekami na več nepremičninah, načeloma bila mogoča, bi pa pomenila hudo obremenitev stečajnega sodišča – težko in zamudno bi bilo v vsakem posamičnem primeru ugotavljati, kakšen izbris bi bil primeren (torej na koliko in na katerih nepremičninah). Povsem nemogoče pa bi bilo delni izbris hipoteke (zgolj z izstavitvijo izbrisne pobotnice) doseči v primerih, ko bi bila ta vpisana le na eni nepremičnini. SPZ namreč ne ureja spremembe hipoteke v smislu spremembe predmeta zastave (za kar bi v takšnem primeru šlo, saj bi predmet zastave namesto celotne nepremičnine, po novem predstavljal samo še njen delež(2)). Izvedba takšne spremembe predmeta hipoteke bi bila mogoča le z vknjižbo izbrisa hipoteke (ki bi na prvotni celotni nepremičnini prenehala) in vknjižbo nove hipoteke na novi nepremičnini (ki bi dejansko predstavljala idealni delež prvotne).(3) Tega zgolj z izbrisno pobotnico v smislu četrtega odstavka 195. člena ZFPPIPP, ni mogoče doseči.

11. Glede na navedeno višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da četrti odstavek 195. člena ZFPPIPP ne ureja situacij, ko upniki svojo terjatev konvertirajo le delno. Smisel navedene določbe je, da se hkrati s prenehanjem terjatev (ki dejansko pomeni tudi prenehanje hipoteke po pravilih SPZ) uredi tudi izbris hipoteke iz zemljiške knjige. Takšna posledica (izbris hipoteke) pa ne bi bila primerna v situaciji, ko terjatev preneha le delno (in bi po splošnih pravilih stvarnega prava upnik obdržal celotno hipoteko). S takšno razlago upnike postavimo v položaj, v kakršnem so, če do podobnih transakcij pride izven insolvenčnih postopkov, ko, kot že rečeno, hipoteka varuje celotno terjatev, vse do njenega poplačila. V kolikor v takšnih primerih upnikova terjatev preneha le delno (s plačilom ali na način da jo odstopi tretji osebi), hipoteka ostane. Če terjatev preneha v celoti (spet s plačilom ali na drug način) pa preneha tudi hipotekarno zavarovanje. Z uporabo določbe četrtega odstavka 195. člena ZFPPIPP tudi v primerih, ko bi bila terjatev delno konvertirana (in bi zato delno prenehala), izbrisna pobotnica pa bi morala biti izdana za celotno nepremičnino (pri čemer hkrati ne bi bilo urejeno vsaj nadaljnje zavarovanje na delu nepremičnine), bi takšne upnike postavili v bistveno slabši položaj, kot ga imajo pred začetkom insolvenčnega postopka. To bi jih nedvomno odvračalo od delnih konverzij terjatev, kar pa ne bi bilo skladno z javnim interesom niti s cilji in namenom postopka prisilne poravnave.

12. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------

Op. št. (1): Stališče, da gre za cesijo je zavzeto tudi v Poročevalcu DZ, ob prvi obravnavi ZFPPIPP (letnik 2007, št. 95, z dne 2. 10. 2007).

Op. št. (2): Ustanovitev hipoteke samo na delu nepremičnine je sicer mogoča tudi v primeru, ko je lastnik slednje le eden. Izvede se na način, da sodišče nepremičnino najprej razdeli na dva idealna deleža in na obeh vpiše lastninsko pravico iste osebe, nato pa pri zastavljenem idealnem deležu vknjiži hipoteko.

Op. št. (3): Podobno VSM v sklepu I Ip 626/2015.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 3275/2010
• VSL sodba I Cp 4098/2009
• VSL sodba in sklep I Cpg 1267/2014