VSL sklep Cst 393/2016

Jedro

Za presojo obstoja ugovornega razloga odpovedi premoženjski pravici ni pomembno le, ali je dolžnik pri družbi zaposlen oziroma ali ima sklenjeno pisno pogodbo o opravljanju funkcije direktorja. Pomembno je, ali dolžnik funkcijo direktorja v navedeni družbi opravlja in s tem tej družbi prinaša korist, ne da bi za to dobil odmeno v kakršnikoli obliki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 6. 11. 2015 vložil upnik H., d. o. o. (1. točka izreka). Odločilo je, da upnik sam nosi stroške v zvezi z ugovorom zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti (2. točka izreka).

2. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik v ugovoru proti odpustu obveznosti trdil, da dolžnik stečajne upraviteljice ni seznanil z zaposlitvijo v družbi G. d. o. o. in o morebitnem mesečnem znesku plače, da se je odpovedal premoženjski pravici s tem, da za delo v družbi M. d. o. o. ne prejema plačila, da stečajne upraviteljice ni seznanil s prenehanjem funkcije direktorja oziroma o končanju delovnega razmerja pri družbi A. d. o. o., da ni dokazov, da pri družbah M. d. o. o. in G. d. o. o. ne prejema plačila in da je zaposlen pri družbi A. d. o. o. ter da družbi A. d. o. o. ni predložil morebitne nove pogodbe o zaposlitvi po prenehanju funkcije direktorja. S tem naj bi kršil dolžnosti iz šestega odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku, presoji navedb upnika, dolžnika in upraviteljice ter po oceni listinskih dokazov, s katerimi je razpolagalo, zaključilo, da upnik ni dokazal, da stečajni dolžnik ni več zaposlen pri družbi A. d. o o., da je dolžnik kljub prenehanju direktorske funkcije še vedno zaposlen za poln delovni čas pri istem delodajalcu ter da dejstvo, da ni več direktor družbe A. d. o. o. ni povzročilo niti spremembe delodajalca niti ni vplivalo na skupni mesečni znesek plače. Zato dolžnik ni kršil obveznosti po šestem odstavku 384. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da spisovna dokumentacija (plačilni listi) izkazuje, da je dolžnik še vedno zaposlen pri družbi A. d. o. o. in prejema plačo v nespremenjeni višini, kljub temu, da ni več direktor te družbe. Stališče upnika, da bi dolžnik to lahko dokazal le s predložitvijo ustrezne pogodbe o zaposlitvi, je zmotno, zaključki sodišča prve stopnje v tem delu pa pravilni.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje zaključilo, da upnik ni dokazal, da je dolžnik v družbah G. d. o. o. ter M. d. o. o. v katerih je direktor, zaposlen. Pravilno je zaključilo, da je dokazno breme glede na to, da je dolžnik, ki je direktor navedenih dveh družb trdil, da opravlja funkcijo direktorja v teh dveh družbah, ne da bi imel sklenjeno kakršnokoli pogodbo ter ne da bi prejemal za to kakršnokoli plačilo, na strani upnika. Pri tem je sodišče prve stopnje kot pomembno okoliščino upoštevalo tudi, da je dolžnik v družbi A. d.o.o. zaposlen za poln delovni čas ter da direktorska funkcija ni takšen poklic, za katerega velja izjema dopolnilne zaposlitve ob hkratni zaposlitvi za polni delovni čas (prvi odstavek 147. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1). Ocena sodišča prve stopnje, da upnik ni izkazal, da dolžnik prejema plačilo za svoje delo v družbah M. d. o. o. in G. d. o.o. je glede na navedeno pravilna.

9. Upnik je nadalje očital dolžniku, da se je s tem, ko prostovoljno opravlja delo v zgoraj navedenih dveh družbah in za to ne prejema ustreznega plačila, odpovedal premoženjski pravici in s tem kršil tretjo alinejo 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.

10. Pritožbeno sodišče načelno soglaša s pritožnikom, da brezplačno opravljanje dela v kapitalski družbi lahko predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja v družbi G. d. o. o. trdil, da je njegov delodajalec, družba A. d. o. o., lastnik družbe G. d. o. o., svojemu zaposlenemu odredil dodatne naloge in sicer v sklopu funkcije zakonitega zastopnika družbe G. d. o. o., katere 100 % lastnik je. Dolžnikovo opravljanje funkcije direktorja družbe G., d. o o., je tako že plačano s plačo, ki jo prejema pri svojem delodajalcu, družbi A. d. o. o.

11. Takšno dolžnikovo pojasnilo je po oceni pritožbenega sodišča sprejemljivo in ne kaže, da se je dolžnik premoženjskim pravicam odpovedal.

12. Ni pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razbrati, na podlagi katerih dejstev in okoliščin je sodišče prve stopnje zaključilo, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v družbi M. d. o. o. ne predstavlja odpovedi premoženjskim pravicam. Za presojo obstoja ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjo alinejo 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP namreč ni pomembno le, ali je dolžnik pri družbi M. zaposlen oziroma ali ima sklenjeno pisno pogodbo o opravljanju funkcije direktorja. Pomembno je, ali dolžnik funkcijo direktorja v navedeni družbi opravlja in s tem tej družbi prinaša korist, ne da bi za to dobil odmeno v kakršnikoli obliki.

13. Ker izpodbijani sklep v tem delu nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

14. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku odpravi pomanjkljivosti v zgoraj nakazani smeri.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 2/2011
• VSL Sklep Cst 331/2022
• VSL Sklep Cst 700/2017