VSL sklep I Cp 1007/2016

Jedro

Na podlagi v pritožbenem postopku nespornih dejstev se tudi pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da je glede na to, da je tožena stranka del svojega nepremičnega premoženja že odtujila in da aktivno deluje v smeri obremenitve oziroma prodaje preostalega nepremičnega premoženja, s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost, da bo zaradi takšnega ravnanja tožene stranke uveljavitev tožnikove denarne terjatve onemogočena oziroma znatno otežena, saj pritožnik niti ne navaja, da bi imel v lasti še kakšno drugo premoženje, iz katerega bi se tožeča stranka v primeru, da bo v pravdnem postopku lahko uspela, poplačala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve, s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine z ID znakom 0001 do deleža 45/80 ter nepremičnine z ID znakom 0002 do deleža ½.

2. Odločitev sodišča z laično pritožbo, ki jo imenuje ugovor izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da tožnik zavaja sodišče, ker je hčerki prodal stanovanje in ne kar „prepisal“, s prepisom polovice vikenda na Z., pa je poravnal dolg do svoje sestre. Sorazmerni delež nepremičnine na P. ne prodaja, ampak je osebni porok za bančno posojilo. Terjatev tudi ni utemeljena, saj temelji na podlagi navidezne pogodbe, ki nikoli ni bila realizirana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbenem postopku ni sporno, da je toženi že odtujil nepremičnino z ID znakom 0003 v letu 2013, in sicer jo je prodal svoji hčerki, ter da je tekom postopka odtujil nepremičnino z ID znakom 0002 (solastni del ½), ki je sedaj last njegove sestre. Dejstvo je, da je toženi obremenil tudi solastno nepremičnino z ID znakom 0001, s kakšnim namenom pa za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Sklenil je tudi pogodbo o posredovanju pri prodaji nepremičnine z dne 7. 11. 2014 za prodajo navedene nepremičnine parc. št. 1 k. o. X, kar v pritožbi ne izpodbija.

5. Sodišče lahko izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo zoper dolžnika terjatev nastala (prvi odstavek 270. člena ZIZ) in če izkaže za verjetno tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v tej fazi postopka z navedbami v tožbi in predloženimi pisnimi dokazi (A1 do A13) izkazala stopnjo verjetnosti, da terjatev, ki jo uveljavlja zoper toženo stranko, obstaja. Izkazala je za verjetno tudi obstoj t. i. subjektivnega pogoja (drugi odstavek 270. člena ZIZ).

6. Na podlagi v pritožbenem postopku nespornih dejstev se tudi pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da je glede na to, da je tožena stranka del svojega nepremičnega premoženja že odtujila in da aktivno deluje v smeri obremenitve oziroma prodaje preostalega nepremičnega premoženja, s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost, da bo zaradi takšnega ravnanja tožene stranke uveljavitev tožnikove denarne terjatve onemogočena oziroma znatno otežena, saj pritožnik niti ne navaja, da bi imel v lasti še kakšno drugo premoženje, iz katerega bi se tožeča stranka v primeru, da bo v pravdnem postopku lahko uspela, poplačala.

7. Ker pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožba zavrnjena.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 200/2015
• VDSS sklep Pdp 1231/2012
• VDSS sklep Pdp 673/2016