<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep EPVDp 186/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2016:EPVDP.186.2015
Evidenčna številka:VSL0066214
Datum odločbe:07.01.2016
Senat, sodnik posameznik:Dragan Vukovič (preds.), Živa Bukovac (poroč.), Stanko Rapé
Področje:PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
Institut:odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - opredelitev hujšega prekrška - novela ZP-1H - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Jedro

Po noveli ZP-1H je pojem hujšega prekrška samostojno opredeljen v drugem odstavku 23. členu ZP-1. Hujši prekršek je prekršek, za katerega je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ne glede na to, s katero kategorijo je bil storjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR (dvajset eurov).

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 12. 9. 2013 in se čas trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja od 8. 5. 2013 do 6. 6. 2013 všteje v čas, v katerem lahko storilec ponovno pridobi vozniško dovoljenje, storilcu pa je naložilo še plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Proti sklepu se pritožuje storilec po zagovornici iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep razveljavi. Uveljavlja, da je storilec izpolnil vse obveznosti, ki mu jih je nalagal sklep o odložitvi izvrševanja ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (udeležil se je edukacijsih delavnic, o čemer prilaga potrdilo), prav tako v času preizkusne dobe ni storil novega hujšega prekrška z motornim vozilom kategorij, ki so izhajale iz sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je po mnenju pritožbe sklep nezakonit. Pri opredelitvi pojma „hujši prekršek“ je sodišče kršilo načelo zakonitosti, ki določa, da je potrebno uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve prekrška, novejši zakon pa zgolj v primeru, če je le-ta za storilca milejši. V konkretnem primeru je tako potrebno upoštevati zakonsko določilo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP, ki je veljalo v trenutku storitve prekrška, odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in o predlogu storilca za odložitev izvrševanja ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, to je določilo, da se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Ker je potrebno opredelitev hujšega prekrška upoštevati po četrtem odstavku 23. člena ZPrCP pred novelo ZPrCP-B, v obravnavanem primeru storilec 12. 9. 2015 (pravnomočno 26. 9. 2015) ni storil hujšega prekrška, saj je storil prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, za katerega pa mu je prekrškovni organ izrekel globo v višini 250,00 EUR in 3 kazenske točke ter tako niso podani razlogi za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Podredno navaja še, da je preizkusna doba začela teči s pravnomočnostjo sklepa EPVD 171/2013 to je 21. 9. 2013, medtem ko je bil prekršek ugotovljen s pravnomočnostjo plačilnega naloga 26. 9. 2015, torej v času preizkusne dobe pravnomočno ni bila ugotovljena nobena storitev prekrška. Poleg tega sodišče spregleda, da se je ukrep začasnega zadržanja nanašal na vozniško dovoljenje kategorije AM, B1, B in G, medtem ko je bil prekršek, pravnomočno ugotovljen 26. 9. 2015, storjen z motornim vozilom A kategorije, za katerega pa je storilec pridobil veljavno vozniško dovoljenje v letu 2014. Ker je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja mogoče izreči samo za dovoljenje, ki ga je storilec imel v trenutku storitve prekrška, pa se je torej tudi preizkusna doba nanašala zgolj na storitev prekrškov, storjenih z motornimi vozili tistih kategorij, katerih veljavno vozniško dovoljenje je posedoval storitev v času ukrepa prenehanja vozniškega dovoljenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob pregledu spisovnega gradiva in preizkusu razlogov sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti (pregled na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških – ZP-1) višje sodišče ugotavlja, da v postopku proti storilcu ni prišlo do bistvenih kršitev ali kršitev materialnega prava na njegovo škodo in tudi pritožba glede nepravilne uporabe materialnega prava oziroma opredelitve pojma hujši prekršek ni utemeljena iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju.

5. Zakon o prekrških (ZP-1) je kot sistemski zakon na novo uredil pojem hujšega prekrška v določbi drugega odstavka 23. člena ZP-1; prej pa je bila v določilih ZP-1 le blanketna norma, medtem ko je pojem hujšega prekrška določal četrti odstavek 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Po noveli ZP-1H (ki velja od 14. 6. 2013) je torej ta pojem samostojno opredeljen v sistemskem zakonu, torej v drugem odstavku 23. člena ZP-1, in je tako hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. 30. člen novele ZP-1H „dokončanje postopkov o prekrških“ pa je tudi izrecno določil, da se določbe spremenjenega drugega odstavka 23. člena ter spremenjenega in dopolnjenega 202.e člena zakona uporabljajo za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona. Odločilen je zato datum izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer je bil v obravnavani zadevi sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 171/2013 Okrajnega sodišča v Kranju (l.št. 25 do 27) izdan 18. 7. 2013, torej že po uveljavitvi novele ZP-1H, zaradi česar za storilca že velja „nova“ opredelitev hujšega prekrška, kot jo določa drugi odstavek 23. člena ZP-1 in (po noveli ZPrCP-B od 1. 9. 2013 dalje) tudi četrti odstavek 23. člena ZPrCP. Tudi sklep o pogojni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (sklep EPVD 171/2013 z dne 12. 9. 2013) je bil tako izdan po noveli ZP-1H in po noveli ZPrCP-B, zaradi česar je jasno, da storilec ne bi smel storiti v preizkusni dobi 24 mesecev (ki mu je bila določena pod II) nobenega prekrška, za katerega se izreče 3 ali več kazenskih točk ali prekrška, za katerega se izreče prepoved vožnje motornega vozila.

6. Iz obvestila Ministrstva za pravosodje sodišču, izpisa iz evidence kazenskih točk in plačilnega naloga MIR ... PN 000 z dne 16. 9. 2015 pa je razvidno, da so bile storilcu za prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP poleg globe izrečene tudi 3 kazenske točke za prekršek storjen z motornim vozilom A kategorije, pri čemer je plačilni nalog pravnomočen 26. 9. 2015, nanaša pa se na prekršek storjen 12. 9. 2015. Ob navedeni ugotovitvi, da je odločitev o prekršku pravnomočna (tega ne izpodbija niti pritožba) je torej pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je storilec v preizkusni dobi 24 mesecev, ki mu je tekla od 21. 9. 2013 do 21. 9. 2015, storil hujši prekršek, ker je 12. 9. 2015 storil prekršek, za katerega so mu bile pravnomočno izrečene 3 kazenske točke.

7. Po določbi drugega odstavka 202.e člena ZP-1, ki se glede na novelo ZP-1H uporablja tudi za odločanje v primeru preklica pogojne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu, pa sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na določbo zakona je pomemben torej datum storitve prekrška (razumljivo pa mora postati odločitev tudi pravnomočna) in ker je bila storitev prekrška znotraj preizkusne dobe, kot to pravilno v točki 2 razlogov sklepa ugotavlja sodišče prve stopnje, je tako odločitev sodišča prve stopnje o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu pravilna in zakonita.

8. Neupoštevne so še pritožbene navedbe, da se je začasno zadržanje nanašalo na vozniško dovoljenje kategorije AM, B1, B in G in da torej sodišče ne bi smelo upoštevati za preklic odložitve prekrška storjenega z motornim vozilom A kategorije in tudi pritožba za take svoje navedbe ne navede nobene pravne podlage. Res je, da sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navaja, da se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije motornih vozil AM, B1, B in G, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 8. 5. 2013 in je bil s tem v zvezi izdan sklep o pogojni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar to še ne pomeni, da storilec ne bi smel storiti hujšega prekrška z motornim vozilom AM, B1, B ali G kategorije, lahko pa bi ga storil z motornim vozilom A kategorije, C ali celo D kategorije. Iz nobenega zakonskega niti podzakonskega predpisa namreč ne izhaja, da je opredelitev hujšega prekrška vezana na prekršek storjen z določeno kategorijo motornih vozil, temveč je iz določbe drugega odstavka 23. člena ZP-1 in četrtega odstavka 23. člena ZPrCP povsem jasno, da se nanaša na vsak prekršek, za katerega je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.

9. Zaradi navedenega višje sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena ter so pravilni zaključki sodišča in razlogi izpodbijanega sklepa, da se storilcu zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe na podlagi drugega odstavka 202.e člena ZP-1 prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

10. Ker pritožba ni bila uspešna, je na podlagi 147. člena ZP-1 pritožbeno sodišče storilcu naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pri določitvi zneska sodne takse je upoštevalo tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in ta znesek (20,00 EUR) mora storilec plačati v 15 dneh po prejemu tega sklepa in poziva, sicer se bo znesek sodne takse prisilno izterjal.


Zveza:

ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2. ZP-1H člen 5, 30. ZPrCP člen 23, 23/4, 46, 46/5, 46/5-3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3NDAy