VSL sklep I Cp 1076/2016

Jedro

ZZZDR v 12. členu zunajzakonsko skupnost opredeljuje kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, katera ima zanju enake pravne posledice, kot če bi jo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.

Pomanjkanje (prenehanje) čustvene navezanosti ene od strank na drugo samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti. Zgolj ta „sprememba“ zato do prenehanja izvenzakonske skupnosti ne more voditi. Odpasti morajo tudi ostali konstitutivni elementi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sodbo z dne 13.4.2015 je sodišče prve stopnje:

- zavrnilo tožbeni zahtevek glaseč se na ugotovitev, da skupno premoženje pravdnih strank predstavlja nepremičnina 1, stanovanje ... na terasi (... etaži) s shrambo ... na terasi, v izmeri 203,78 m2, s parkirnim mestom ... v kleti (l. etaži) v izmeri 13,80 m2 (nepremičnina ...) in shrambo ... v kleti (1. etaži) v izmeri 6,64 m2 (nepremičnina ...), vse na naslovu ..., in da je delež pravdnih strank na skupnem premoženju enak, ter s katerim je tožnica od toženca iz naslova delitve skupnega premoženja zahtevala plačilo 130.000,00 EUR, iz naslova uporabnine pa znesek 6.000,00 EUR (I. točka izreka),

- postopek ustavilo v delu, v katerem je tožnica uveljavljala ugotovitev, da v skupno premoženje spada osebni avto znamke B., letnik 2011, št. šasije ..., barve A., in vodni skuter S., št. karoserije ..., reg. št. ...(II. točka izreka),

- odločilo, da je dolžna tožnica tožencu v roku 15-ih dni povrniti pravdne stroške v znesku 3.861,16 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper odločbo(1) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Sodišče je pri svoji oceni ugotovilo, da sta stranki sicer navezali stik preko interneta že v letu 2007 in da sta partnersko skupnost vzpostavili aprila 2008, vendar v zvezi s tem ni izvedlo nobenih dokazov. V točki 17 obrazložitve sodišč očita tožnici, da ni navajala, da bi delala na črno ali na roke prejemala denar, a je glede tega dejstva sama trdila ravno nasprotno. Zaključek sodišča je zato v nasprotju z izvedenimi dokazi, prekrit pa je z dokazno oceno, da se tožnici ne verjame, tožencu pa. Pri tem je sodišče izpustilo tožničin prispevek v gospodinjstvu, pripravi hrane, pospravljanju, vzdrževanju stanovanja itd.. Problem najemnine je toženec izpostavil kot pomemben, čeprav ta po mnenju tožnice ni vplival na njuno razmerje. Toženčevi prihodki nikakor ne bi mogli pokriti izdatkov za nakup stanovanja, ki je povrh vsega še luksuzno opremljeno. Tudi eventuelno posojilo njegovih staršev, za katerega ni dokaza, ne bi moglo omogočiti toliko investicij v stanovanje, avtomobila ter opremo in še luksuzna potovanja. Dokazna ocena sodišča je v tem oziru nepravilna in v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz dokazov. Sodišče ocenjuje, da je izvenzakonska skupnost med strankama obstajala, vendar ni bila dolgotrajna. Pritožba poudarja, da sta stranki skupaj kupili stanovanje. Prav tako je toženec v stanovanju živel s tožnico in ne z A. A. Zato v tej začetni fazi, ko je imel že odnose z A. A., sodišče ni sprejelo pravilne dokazne ocene, češ da je to konec izvenzakonske skupnosti, saj sta še tri leta za tem s tožnico živela skupaj. Pritožba poudarja tudi to, da je v tem obdobju (torej po letu 2008) A. A. imela še vedno svojega prejšnjega partnerja. Da tožnik(2) ni bil več čustveno navezan ali da je bil po decembru 2008 drugače navezan na tožnico, ne more vplivati na obstoj izvenzakonske skupnosti. Zato je zmotno stališče sodišča, da nesoglasja zaradi najemnine avtomatično izključujejo obstoj zunajzakonske skupnosti oziroma obstoj volje enega od zakoncev za zunajzakonsko skupnost (pritožba se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 698/2005 z dne 21.12.2006). Glede na ugotovitve, da sta pravdni stranki v spornem obdobju skupaj preživljali dopust, da je tožnica ves čas govorila, da ima toženca rada in da jo je ta klical mami ter da je na zavarovalni polici zapisal, da je to njegova izvenzakonska partnerica, je sam izkazoval in trdil, da živi s tožnico v zunajzakonski skupnosti. Sodišče ni upoštevalo predloženih fotografij, prav tako ne mail komunikacije, v kateri toženec tožnici izraža in obljublja trajno skupnost. Prav tako sodišče ni navedlo razlogov, zakaj teh dokazov ni upoštevalo. Odnos med strankama je imel tudi ekonomsko plat. Sodišče ni zajelo dokazne oceno dejstva, da sta stranki spali v isti postelji, da A. A. ni prišla v stanovanje, da sta imela s tožnico ves čas spolne odnose in da sta delala na tem, da bi imela otroke, kar si je toženec želel. Toženec je A. A. spoznal pred nakupom stanovanja, a je v njem živel s tožnico in ne z A. A. To kaže, da je še vedno imel polno skupnost s tožnico, z A. A. pa je v tem času le prijateljeval. Premik iz tožnice na A. A. je naredil šele leta 2012, ko so ga razkrili in ugotovili, da ima odnose tudi s tožničino sestro. Dokazna ocena v 20. točki sodbe je napačna in favorizira toženca. Sodišče omenja, da je odnos s tožnico motil njen način življenja. Če bi bilo temu tako, ne bi z njo kupil stanovanja in z njo opravljal posle F., z njo spal v isti postelji, jo predstavljal prijateljem, hodil z njo na potovanja. Takšna izjava je prirejena samo za potrebe tega postopka. Sodišče ne poda ocene izjav prič, ki so izpovedale, da jo je toženec v družbi in v času njunega razmerja vedno ljubkovalno klical „mami“. Ravnanja, ki jih sodišče omenja v 31. točki sodbe, kjer omenja pomoč tožeči stranki, ocenjuje kot nudenje pomoči, v bistvu pa gre za delitev premoženja na način, da je končno del skupnega premoženja toženec tudi enkrat že prepisal na tožnico. V zvezi s točko 32. sodbe pritožba poudarja, da je skupnost bila navzven popolnoma manifestativna (kot zakonska skupnost) in da tudi ni bila kratkotrajna, saj je trajala več kot tri leta. Sodišče v 35. točki povzema, da je toženec izjavil, da od začetka 2009 s tožnico ni bil več intimen, čemur pa ne gre verjeti, saj je tožnica izjavila nasprotno. Nadalje v točki 46 ugotavlja, da so priče dojemale njuno zvezo kot zakonsko, vendar hkrati ugotavlja, da so bile pristranske. Pri tem pa je zlasti tožničina sostanovalka jasno in objektivno opisala njun odnos. Ravno obratno pa bi lahko priče, in sicer očeta in mati toženca šteli kot pristranske, ki tudi o samem razmerju s tožnico niso vedele povedati veliko. V točki 48. sodišče materialni dokaz o obstoju zunajzakonske skupnosti brez posebne ocene prekvalificira, češ da gre za manjko rubrik na obrazcu zavarovalne police. Toženec je z lastnim podpisom in zapisom celo pred zavarovalnico izjavil, da skupnost šteje kot izvenzakonsko. Ocena sodišča je v tem delu v direktnem nasprotju z dokazom. Sodišče je tožnico zaslišalo kljub njeni navedbi in opravičilu, da ni sposobna sodelovati na obravnavi (in ni upoštevalo njenega zdravstvenega izvida, ki to potrjuje). Tožnica bi lahko izpovedala več ali bolj natančno, kot je, če je sodišče k temu ne bi prisiljevalo. Način in odnos sodnice do tožnice je bil grob in netoleranten.

3. Toženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZZZDR(3) v 12. členu zunajzakonsko skupnost opredeljuje kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, katera ima zanju enake pravne posledice, kot če bi jo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Sodišče prve stopnje je v okviru 9. in 10. točke obrazložitve izpodbijane odločbe opozorilo na elemente,(4) ki jih mora takšna življenjska skupnost moškega in ženske vsebovati, da ustvarja iste posledice, kot bi jih med njima sklenjena zakonska zveza. Nato pa je sklicujoč se na izpovedbi obeh pravdnih strank v 18. točki obrazložitve podalo zaključek, da je bila med njima meseca aprila 2008 vzpostavljena takšna zveza, ki jo je moč primerjati z zakonsko zvezo, saj naj bi tedaj (še) obstajala medsebojna čustvena navezanost, socialna povezanost ter (neke vrste) ekonomska soodvisnost. Z ozirom na ta zaključek in ugotovitev (glej 21. točko obrazložitve), da sta pravdni stranki do decembra 2011 prebivali skupaj,(5) je bilo zato dolžno sodišče prve stopnje pojasniti, kdaj in zakaj naj bi se za obstoj (nastanek) pravno relevantne zunajzakonske skupnosti konstitutivni elementi(6) v nadaljevanju spremenili tako, da o njej že pred decembrom 2011 ni bilo več moč govoriti. Glede tega pa so razlogi sodišča prve stopnje pomanjkljivi deloma pa tudi protislovni.

6. Sodišče prve stopnje kot (bolj ali manj ključno) izpostavlja okoliščino, da med pravdnima strankama vse od decembra 2008 ni bilo več vzajemne (obojestranske) čustvene navezanosti.(7) Čeprav je sodišče prve stopnje v zvezi s to ugotovitvijo podalo zadostne (v smislu, da je presoja njene pravilnosti možna) razloge,(8) pa je dalo temu elementu bistveno prevelik pomen. Vrhovno sodišče RS je namreč že v sodbi II Ips 698/2005 z dne 21.12.2006 jasno izpostavilo, da pomanjkanje (prenehanje) čustvene navezanosti ene od strank na drugo samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti (in hkrati pojasnilo, zakaj naj bi bilo temu tako(9)). Zgolj ta „sprememba“ zato do prenehanja izvenzakonske skupnosti ne more voditi. Odpasti morajo tudi ostali konstitutivni elementi. Kaj naj bi se po aprilu 2008 (ko naj bi glede na zaključek sodišča prve stopnje podan v 18. točki obrazložitve, očitno obstajali) zgodilo s temi ostalimi elementi oziroma ali naj bi (tudi ti) prenehali obstajati (in sicer kdaj in zakaj), pa ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno.

7. V 34. točki obrazložitve se sodišče prve stopnje sklicuje na drugačen način življenja in pomanjkanje skupnih interesov pravdnih strank, a je takšno razlogovanje glede na vsebino 18. točke obrazložitve v najboljšem primeru neustrezno pojasnjeno (konkretizirano). Tudi v tem oziru(10) bi moralo sodišče prve stopnje konkretno pojasniti, kaj (kdaj in zakaj) naj bi se po aprilu 2008 spremenilo. Ker v 18. točki obrazložitve omenja, da naj bi v aprilu 2008 obstajala „neke vrste“ ekonomska soodvisnost pravdnih strank, nadalje ni razvidno, kdaj in zakaj naj bi prenehala obstajati ekonomska komponenta skupnosti, oziroma kdaj (in zakaj) naj bi se ekonomska soodvisnost prelevila v odvisnost(11) (glej 37. točko obrazložitve). To sploh ob dejstvu, ker je v 47. točki obrazložitve ugotovilo, da naj bi med pravdnima strankama (kljub neobstoju obojestranske čustvene in duhovne povezanosti) obstajali neke vrste poslovni in ekonomski interesi (oziroma da naj bi šlo za razmerje podobno poslovnemu oziroma pogodbenemu razmerju, kot se to navaja v 44. točki obrazložitve izpodbijane odločbe).

8. Ker sodišče prve stopnje ni podalo potrebnih konkretnih razlogov,(12) kdaj in zakaj naj bi elementi, ki vzpostavljajo zunajzakonsko zvezo in ki naj bi v konkretnem primeru (glede na zaključek iz 18. točke obrazložitve) v aprilu 2008 (očitno) obstajali, odpadli (se spremenili), je bilo potrebno(13) pritožbi ugoditi in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka, posledično pa tudi glede stroškovne odločitve oziroma v III. točki izreka, razveljaviti in zadevo v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP(14)). To naj v novem sojenju upošteva predhodno omenjene ugotovitve tega sodišča in za svojo odločitev poda obrazložitev, ki bo celostna, konkretna in neprotislovna.

9. Odločitev o stroških pritožbe in odgovora nanjo se pridrži za končno odločitev (3. odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Pritožba kot svoj predmet omenja sodbo (v celoti), a je iz njene vsebine razvidno, da se ne nanaša na odločitev o delni ustavitvi postopka (II. točka izreka), ki je tudi sicer po svoji naravi sklep (in ne sodba).

Op. št.(2): Pravilno toženec

Op. št. (3): Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami

Op. št. (4): Oziroma na kompleksno naravo takšnega odnosa (skupnosti) med moškim in žensko, ki vsebuje tako ekonomsko-socialno (to je „objektivno“/zunanjo) kot tudi čustveno-moralno (to je „subjektivno“/intimno) komponento.

Op. št. (5): Kaj točno naj bi pomenila ugotovitev (glej 42. točko obrazložitve), da naj bi zgolj občasno prebivala skupaj, ni (po)jas(nje)no.

Op. št. (6): Katerih obstoj v 18. točki obrazložitve (očitno) ugotavlja.

Op. št. (7): Saj naj ta na toženčevi strani ne bi (več) obstajala.

Op. št. (8): Ki pa niso (najbolj) prepričljivi. Zoper zaključek sodišča prve stopnje sama za sebe govori okoliščina, da naj bi pravdni stranki še tri leta po tistem, ko naj bi med njima (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) takšna obojestranska navezanost prenehala, živeli skupaj na istem naslovu (pri čemer je okoliščina, ali je bila tožnica na takšnem naslovu prijavljena ali ne, nebistvena). Razlog, ki ga za to skupno bivanje omenja sodišče prve stopnje, in sicer toženčev strah, da bi si tožnica, če bi se odselil, kaj storila, je ne le neprepričljiv, ampak tudi sicer v nasprotju s samim zaključkom, da naj bi se do nje čustveno ohladil (saj kaže na to, da mu zanjo očitno ni bilo vseeno).

Op. št. (9): Oziroma zakaj naj bi bilo spričo poteka časa to razumljivo in značilno ne le za zakonsko zvezo ampak tudi izvenzakonsko skupnost (ki je v tem oziru ni moč presojati strožje).

Op. št. (10): Torej glede okoliščine načina življenja oziroma skupnih interesov pravdnih strank.

Op. št. (11): Ki tudi sicer ni zadostno konkretizirana niti sama za sebe ne pomeni izostanka izvenzakonske skupnosti.

Op. št. (12): Razen glede kasnejšega neobstoja medsebojne čustvene navezanosti, ki pa sam za sebe, kot je bilo poudarjeno, ni zadosten.

Op. št. (13): In se zato do ostalih pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ni opredeljevalo.

Op. št. (14): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Datum zadnje spremembe:

19.07.2016

Podobni dokumenti:

• VSC sodba in sklep Cp 162/2011
• VSM sodba in sklep I Cp 427/2013
• VSK sodba Cp 876/2013