VSL sklep Cst 696/2015

Jedro

ZFPPIPP v primeru obvezne mediacije v postopkih zaradi insolventnosti ne govori o sporih, ampak o spornih vprašanjih in interesnih nasprotjih. Institut obvezne mediacije znotraj stečajnega postopka ni primeren za rešitev spornega vprašanja, o katerem že teče pravda na razveljavitev prodaje, h kateri je stečajno sodišče dalo soglasje in je sklep o tem pravnomočen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za uvedbo postopka mediacije.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavnih pravic pritožnika. Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep na seji ali na podlagi opravljene sodne obravnave spremeni in sicer tako, da ugodi predlogu upnika za uvedbo mediacije v smislu njegove procesne zahteve, ali pa to stori na podlagi dopolnjenega postopka, ali pa podrejeno, da naj citirano sodno odločbo na seji ali na podlagi opravljene obravnave razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, upniku pa prizna vse pravdne stroške, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, v 15-ih dneh, pod izvršbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, napoti stranke postopka in upravitelja v postopek mediacije (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti), kadar oceni, da je to glede na okoliščine zadeve primerno za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti ali je v neposredni zvezi z njim (prvi odstavek 48.a člena ZFPPIPP).

5. Upnik A. A. d. o. o. je v stečajnem postopku nad dolžnikom B.B. d. o. o. - v stečaju sodišču z vlogo z dne 2. 11. 2015 sporočil svoje stališče, da ocenjuje, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obvezno mediacijo v stečaju zaradi rešitve spornih vprašanj ali interesnega nasprotja in mu predlagal, da naj začne z mediacijo med strankami postopka ter upraviteljico in izda glede tega sklep o napotitvi na mediacijo, upniku pa prizna v plačilo vse pravdne stroške postopka. Sodišče prve stopnje je z vlogo upnika seznanilo stečajno upraviteljico, ki je odgovorila z vlogo z dne 5. 11. 2015. Navedla je razloge, iz katerih izhaja, zakaj meni, da mediacija ni potrebna. Sodišče ni izdalo sklepa, da se začne postopek mediacije, predlog upnika pa je kot neutemeljen zavrnilo.

6. V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje povzelo trditve upnika iz predloga za uvedbo postopka mediacije, iz katerega izhaja kot tisto vprašanje, ki je sporno med upnikom in stečajno upraviteljico, vprašanje ali je stečajna upraviteljica pri prodaji poslovnega deleža stečajnega dolžnika, ki ga je imel v družbi z omejeno odgovornostjo A. A. d. o. o., upoštevala predkupno pravico Občine X. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da ni podalo nobenih razlogov v zvezi s presojo, ali predstavlja vprašanje, ki ga je izpostavil upnik v predlogu, primer spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti. S takim očitkom se pritožbeno sodišče ne strinja, saj je jasno, da želi upnik z mediacijo znotraj stečajnega postopka rešiti sporno vprašanje med njim in stečajno upraviteljico, ali je pri prodaji poslovnega deleža pravilno upoštevala predkupno pravico Občine X. Drugih trditev, da bi šlo še za kakšno drugo sporno vprašanje ali interesno nasprotje med njim in kakšnim drugim upnikom stečajnega postopka, v predlogu ni navedel. Sodišču prve stopnje se ni bilo treba spuščati v presojo spornega vprašanja, pač pa le odgovoriti predlagatelju, zakaj se ni odločilo, da upnika in stečajno upraviteljico znotraj stečajnega postopka napoti na mediacijo, kar pa je v razlogih sklepa storilo.

7. Obvezna mediacija znotraj stečajnega postopka je primerna v dveh primerih: če gre za sporna vprašanja med upniki ali med upniki in stečajnim upraviteljem, ki še niso prerasla v spor, ali pa če gre za različna legitimna interesna nasprotja med upniki stečajnega postopka glede tistih vprašanj, glede katerih v stečajnem postopku izražajo svoja mnenja ali soglasja. Pravilno je sicer stališče v pritožbi, da s sklepom o soglasju k prodaji ni pravnomočno odločeno glede zahtevka predkupnega upravičenca za ugotovitev kršitve predkupne pravice (primerjaj s 344. členom ZFPPIPP), zato navedeni razlog sodišča prve stopnje ni pravilen. Toda dejstvo, da zaradi kršitve predkupne pravice pred Okrožnim sodiščem v Mariboru že potekata kar dva pravdna postopka (na razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi A. A. d. o. o.), na kar se sklicuje pritožnik v pritožbi, ne govori v prid njegovemu stališču, da bi se naj sporno vprašanje lahko rešilo z mediacijo znotraj stečajnega postopka, saj je že preraslo v spor. Obvezna mediacija znotraj stečajnega postopka ni več primerna, kadar je določeno sporno vprašanje preraslo v spor, o katerem že teče pravda. Možna pa je mediacija znotraj pravdnega postopka, glede katere pa je stečajna upraviteljica v odgovoru na upnikov predlog navedla, da v nobenem od pravdnih postopkov pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki jih navaja tudi upnik v pritožbi, nista dala niti upnik niti Občina X soglasja za mediacijo.

8. ZFPPIPP v primeru obvezne mediacije v postopkih zaradi insolventnosti ne govori o sporih, ampak o spornih vprašanjih in interesnih nasprotjih.(1) Inštitut obvezne mediacije znotraj stečajnega postopka ni primeren za rešitev spornega vprašanja, o katerem že teče pravda na razveljavitev prodaje, h kateri je stečajno sodišče dalo soglasje in je sklep o tem pravnomočen. V tem smislu je treba tudi razumeti zapis v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da „upnik ne more biti stranka mediacijskega postopka glede vprašanja predkupne pravice“. Po stališču pritožbenega sodišča je sklep mogoče preizkusiti glede na podrobno povzeto kronologijo procesnih dejanj v stečajnem postopku in jasno izraženo stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru postopek obvezne mediacije znotraj stečajnega postopka ni primeren. S takim stališčem se strinja tudi pritožbeno sodišče. Iz razlogov, ki jih je že navedlo, je zavrnilo očitek pritožnika o zmotni uporabi materialnega prava. Pritožnik se sicer obširno sklicuje na ustavne standarde obrazloženosti sodnih odločb, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v konkretnem primeru upniku sodišče dovolj jasno odgovorilo, zakaj ne bo napotilo njega in upraviteljice na mediacijo. Z odločitvijo pa stečajnemu upniku ustavna pravica do sodnega varstva, na katero se tudi sklicuje, ni bila kršena, ker se bo spor lahko rešil v okviru pravdnega postopka.

9. Glede na navedeno in ker ni zaznalo nobenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. Izrek o stroških temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po kateri mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

-------------

Op. št. (1): glej Aleš Zalar, Novela ZFPPIPP-E in mediacija, Pravna praksa št. 18/2013.

Datum zadnje spremembe:

08.07.2016