VSL sklep Cst 96/2016

Jedro

Kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe ne predstavlja kaznivega dejanja proti premoženju v smislu 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj nima elementov premoženjskopravne narave. Posledično ne pomeni ovire za odpust obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 17. 6. 2015 vložil upnik L.L., zavrnilo.

2. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik trdi, da je vložil ugovor proti odpustu obveznosti (med drugim) iz razloga po 4. točki 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ker meni, da je dolžnik, glede na obseg njegovih obveznosti ter glede na njegovo izobrazbo, mladost in premoženjski položaj, sposoben v celoti izpolniti svoje obveznosti. Skupen znesek priznanih terjatev naj bi znašal le 1.159,41 EUR, upoštevaje še nepravnomočno prisojeno odškodnino v višini 10.000,00 EUR pa približno 12 povprečnih neto plač. To pa, po navedbah pritožnika, ni znesek, ki ga dolžnik z univerzitetno izobrazbo ne bi mogel v kratkem obdobju zaslužiti in plačati.

5. Po določbi 4. točke 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če stečajni dolžnik lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Glede na navedeno zakonsko določbo je tako odločilno, kakšen je premoženjski položaj dolžnika v času odločanja o ugovoru upnika proti odpustu obveznosti.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik ni zaposlen in nima premoženja, ki bi predstavljalo stečajno maso, iz katere bi bili upniki lahko poplačani, niti znesek štipendije 190,00 EUR ne predstavlja zneska, iz katerega bi bili upniki lahko poplačani. Nadalje je ugotovilo, da je zaslišani dolžnik izpovedal, da je absolvent na univerzitetnem študiju ekonomije in namera študij nadaljevati še za dve leti (magisterij).

7. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da ni pribavilo indeksa oziroma diplome EPF v Mariboru, na podlagi katere bi lahko ugotovilo, da je stečajni dolžnik pridobil izobrazbo, ki mu daje podlago za zaposlitev in poplačilo dolgov, ne trdi pa, da dolžnik zaposlitev, ki bi mu omogočila poplačilo dolgov, že ima. Nadalje upnik očita sodišču prve stopnje, da ni pribavilo sporazuma oziroma poravnave, na podlagi katere je dolžnik A. A. izplačal 30.000,00 EUR odškodnine, ne trdi pa, da dolžnik premoženje za poplačilo dolgov ima, niti da je dolžnik oškodovanca A. A. poplačal iz svojega premoženja.

8. Ker torej dejstva, ki naj bi jih ugotavljalo sodišče prve stopnje, niso odločilna za presojo dolžnikovega premoženjskega položaja, očitek sodišču prve stopnje, da upniku ni dalo možnosti, da izvaja dokaze v svojo korist in enakopravno sodeluje v postopku, ni utemeljen. Zato očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni podana. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnik glede na njegov premoženjski položaj dolgov (pa čeprav niso visoki) ni zmožen poravnati, pa pravilna.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena KZ v zvezi s členom 16/II KZ, za katerega naj bi bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen (kar naj bi po trditvah upnika predstavljalo oviro za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP), ne predstavlja kaznivega dejanja proti premoženju v smislu 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj nima elementov premoženjskopravne narave. Dosedanja sodna praksa med kazniva dejanja v smislu 1. točke 399. ZFPPIPP uvršča kazniva dejanja tatvine, goljufije, ropa, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, odvzema motornega vozila, davčne zatajitve, jemanja podkupnine, prepovedanega prehajanja meje, kazniva dejanja proti varnosti plačilnega prometa in poslovanja, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, zlorabe prostitucije, oškodovanja tujih pravic, kršitve temeljnih pravic delavcev ipd. Za vsa navedena je značilno, da so storjena na škodo tujega premoženja, nekatera tudi z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe pa to ni značilno. Zato navedeno kaznivo dejanje ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, kot to meni pritožnik. Poleg tega iz kazenske evidence ni razvidno, da bi bilo navedeno kaznivo dejanje vanjo vpisano.

10. Pritožnik nadalje trdi, da zakonodajalec, ko je uvedel institut odpusta obveznosti, ni imel v mislih škode, ki jo nekdo povzroči s kaznivim dejanjem.

11. ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena našteva terjatve, za katere odpust obveznosti ne učinkuje. To so prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP (gre za terjatve iz delovnega razmerja) in terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP (gre za terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal). Prav tako odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova:

- denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,

- v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,

- globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku in

- odvzema premoženja nezakonitega izvora.

V okviru navedenih določb bo tako potrebno presojati, ali odpust obveznosti na terjatev upnika do dolžnika učinkuje ali ne, kar pa za odločitev o pritožbi ni odločilnega pomena.

12. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilno dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti nobene od tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je tudi materialno pravo pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

08.07.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 432/2015
• VSL sklep Cst 809/2016
• VSL sklep Cst 42/2016