VSL sklep I Cp 1/2016

Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnica in drugotoženec razdružila solastno premoženje in ker je tožnica propadla v pravdah na sklenitev kupoprodajne pogodbe, kar je utemeljevala s podlago iz dednega dogovora, nima več pravnega interesa na tožbi, s katero zahteva ničnost dednega dogovora.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke, ki je zahtevala ugotovitev, da je nična darilna pogodba z dne 17. 11. 2009, ki sta jo sklenila C. C. kod darovalec in D. D. kot obdarjenec. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom ugodilo pritožbi tožeče stranke proti sodbi z dne 4. 9. 2013 in vrnilo zadevo v novo sojenje. Tožeča stranka še vedno vztraja, da je pri toženi stranki šlo za nedopusten nagib in s tem kršitev pravice iz 4. točke dednega dogovora. Znana je bila tudi cena nepremičnine, ki jo je določil cenilec kmetijske stroke dne 9. 7. 2009. Tožeča stranka pa je vložila tožbo v roku 6-ih mesecev, odkar je bil rok realizacije iz dednega dogovora. Zato je podan pravni interes. Dedni dogovor je bil sestavljen v petih točkah, od katerih sta imeli 4. in 5. točka določene roke in pogoje izvršitve. Kljub temu je C. C. proti A. A. vložil tožbo za realizacijo 5. točke in nato 17. 11. 2009 z darilno pogodbo podaril nepremičnine iz točke 4 sinu. Sedaj so parcelne številke iz 4. točke dednega dogovora zaradi delitve parcel spremenjene in drugače vpisane v zemljiško knjigo. Prosi za rok za dostavo potrebne dokumentacije v zvezi s pritožbo.

3. Na vročeno pritožbo toženi stranki nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da tožeča stranka v trenutku odločanja nima več pravnega interesa oziroma pravne koristi za vložitev tožbe (274. člen ZPP). Tožeča stranka je predmetno tožbo vložila 21. 10. 2011 (list. št. 6). To je bilo še v pravdi P 146/2010, vendar sodišče razširitve nasprotne tožbe na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe ni dopustilo in je s sklepom z dne 22. 11. 2011 odločilo, da se ta tožba obravnava ločeno. Pritožba tako nima prav, ko trdi, da je tožbo vložila v roku 6-ih mesecev po 31. 12. 2009, ko naj bi bil rok za realizacijo 4. točke dednega dogovora. Tožeča stranka mora imeti pravni interes ves čas postopka. Na to pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, sicer sodišče tožbo zavrže.

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka v pravdi P 1/2011 zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe za solastninske deleže parcel iz 4. točke dednega dogovora za kupnino 13.582,56 EUR. Ta zahtevek je pravnomočno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je v zadevi P 146/2010 med tožečo stranko in C. C. bila izdana pravnomočna sodba, s katero je zavrnjen tožbeni zahtevek, da mora toženec s tožnico skleniti kupoprodajno pogodbo za solastninske deleže na spornih parcelah. Vmes je tudi tekel nepravdni postopek na razdružitev solastninskih deležev opr. št. N 43/07. V tem postopku je tožeča stranka med drugim pristala na predlog drugotožene stranke in podala umik predloga za delitev omenjenih nepremičnin. Sodišče pa je postavilo izvedenca kmetijske stroke B. B. in s tem se je tožnica strinjala. Nato je sodišče odločilo s sklepom z dne 12. 3. 2014, ki je postal pravnomočen z odločbo II Cp 1656/2014, da je solastno premoženje razdružilo v naravi. Sodišče je tudi ugotovilo, da tožnica nima vloženih drugih tožb v zvezi z dednim dogovorom oziroma spornimi parcelami.

7. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da je dedni dogovor treba razlagati tako, da če bodo v času 31. 12. 2009, ko naj bi nastopila realizacija 4. točke, zemljišča kmetijska, bi bila cena oziroma odprodaja le za kmetijska zemljišča. Da do pogodb ni prišlo, je bilo pravnomočno ugotovljeno v obeh pravdah, kjer je tožnica zahtevala sklenitev oziroma prodajo po ceni, ki jo je sama določila.

8. Glede zadnje možnosti, ki je bila določena z dednim dogovorom v točki 4, da bi prišlo do zamenjave zemljišč, pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da bi šlo lahko samo za predpogodbo zaradi sklenitve glavne pogodbe. Za zamenjavo pa je bil po 33. členu OZ rok šestih mesecev za sklenitev glavne pogodbe, zamujen. Tožnica sicer trdi, da je vložila tožbo v roku šestih mesecev. Vendar se tožba ni glasila na sklenitev menjalne pogodbe, ampak je tožnica postavila drugačen tožbeni zahtevek.

9. Tožnica torej nima drugih vloženih tožb oziroma možnosti, da bi dosegla realizacijo dednega dogovora. Razen tega je v razdružitvi solastnine sodišče opravilo razdružitev, ki sta jo stranki sicer začrtali z dednim dogovorom. Zato ob zaključku sojenja v tej pravdni zadevi, tožeča stranka nima več pravnega interesa, da bi vztrajala v tožbi na ugotovitev ničnosti dednega dogovora. Zlasti je torej pomembno dejstvo, da je razdružitev solastnine opravljena.

10. Pritožnica še trdi, da je C. C. proti tožnici vložil tožbo na realizacijo 5. točke dednega dogovora in da teče o tem pravda v ... pod opr. št. P 209/2009. Ta zadeva pa ni v povezavi s predmetno zadevo oziroma ne more tožnici prinesti pravnega interesa, ki ga sedaj več nima. Peta točka dednega dogovora ni v zvezi s 4. točko oziroma z razdružitvijo solastnine, ki je takrat obstajala.

11. Pritožnica želi, da ji sodišče dodeli rok, da bi predložila dodatno dokumentacijo. Te navedbe niso upoštevne, saj ni dovoljena pritožba po preteku prekluzivnega roka vložena in ta rok ne more biti podaljšan (prvi odstavek 333. člena ZPP).

12. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

05.05.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2843/2009
• Sodba II Ips 706/2003
• VSL Sodba I Cp 2145/2017