VSL sklep Cst 684/2015

Jedro

Dolžnik mora ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave zahtevi za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP priložiti listine, ki so navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP. V kolikor dolžnik zahtevi listin ne priloži niti jih ne predloži v roku, ki mu ga sodišče da s sklepom o dopolnitvi zahteve, mora sodišče nad njim začeti stečajni postopek, saj mu to nalaga določba 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom: R. d. o. o., matična št.: 000, davčna št.: 000 (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. B. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. B. s. p., upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti, matična št.: 000 (3. točka izreka).

2. Družbenik dolžnika A. A., (družbenik; pritožnik) je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporaba materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek nad dolžnikom na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s petim odstavkom 236. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da dolžnik ni dopolnil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (zahteva; zahteva za odložitev odločanja), kot mu je naložilo s sklepom o dopolnitvi dolžnikove zahteve St 1896/2015 z dne 11. 9. 2015, saj v danem roku treh dni ni predložil izjave poslovodstva, da dolžnik ne zamuja s plačilom plače delavcu do višine minimalne plače niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plače niti da bo dolžnik v dvomesečnem obdobju od vložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plačo delavcu do višine minimalne plače ter davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plače niti ni predložil poročila pooblaščenega revizorja o pregledu te izjave, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov (1. in 2. točka drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP). V takšnem primeru po določbi petega odstavka 236. člena ZFPPIPP velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen, kar sodišču narekuje, da začne stečajni postopek nad dolžnikom, ne da bi opravilo narok (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

5. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je kršilo določbo prvega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ker v roku treh dni dolžnika ni obvestilo o vloženem predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Očitana kršitev predstavlja relativno kršitev določb postopka, ki na pravilnost odločitve ni vplivala (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da vse do danes ni odgovorilo na dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

Pritožbeno sodišče izpostavlja, da odločitev sodišča prve stopnje ne bi mogla biti drugačna, četudi bi o dolžnikovem predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom že odločilo in postopek poenostavljene prisilne poravnave začelo. Uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom namreč ne vpliva na postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP. Dolžnik mora ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave zahtevi za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP priložiti listine, ki so navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP. V kolikor dolžnik zahtevi listin ne priloži niti jih ne predloži v roku, ki mu ga sodišče da s sklepom o dopolnitvi zahteve, mora sodišče nad njim začeti stečajni postopek, saj mu to nalaga določba 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.

7. Pritožnik med drugim trdi, da je sodišče prve stopnje v sodni register neutemeljeno vpisalo preklic pooblastila direktorju dolžnika z dnem 1. 10. 2015, čeprav je sklep o začetku stečajnega postopka sprejelo 2. 10. 2015. Očitek je utemeljen, saj pooblastila dolžnikovih zastopnikov prenehajo z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Ker pa vpise v register v zvezi s stečajnim postopkom (229. člen ZFPPIPP) opravi registrsko sodišče, bi pritožnik navedeno kršitev lahko uveljavljal v registrskem postopku in ne v stečajnem postopku.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik po izteku pritožbenega roka vložil še dve dopolnitvi pritožbe (12. 11. 2015 in 17. 11. 2015), ki pa ju pritožbeno sodišče glede na to, da sta vloženi po izteku pritožbenega roka, ne more upoštevati.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

11.04.2016

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 335/2021
• VSL Sklep Cst 364/2021
• VSL Sklep Cst 175/2021