VSL sklep Cst 9/2016

Jedro

V skladu z Ustavo je prepovedana sprememba pravnomočnega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti in s tem sprememba dolžine preizkusnega obdobja, zato ni pravilno stališče dolžnika, da je to dovoljeno, ker zakon tega ne prepoveduje. To je prepovedano v Ustavi, ki je zakonu (ZFPPIPP) nadrejeni predpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za spremembo preizkusnega obdobja.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da zakon res ne vsebuje določbe, da lahko dolžnik poda predlog za spremembo preizkusnega obdobja, vendar pa ne vsebuje niti določbe, ki bi to prepovedovala. Nastale so spremenjene okoliščine. Upniki bi ob ugoditvi predlogu imeli ponovno možnost ugovarjati zoper ta sklep, če bi smatrali, da je obdobje prekratko. V prejšnjem stečajnem postopku je prestal 7 mesecev preizkusnega obdobja, stečaj pa se je končal brez odpusta obveznosti po krivdi stečajnega upravitelja, ki mu je bila kasneje vzeta licenca, kar bi moralo biti upoštevano pri določitvi preizkusnega obdobja. Precej terjatev je bilo tudi poravnanih, na kar je opozoril na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, vendar je strokovna sodelavka povedala, naj navede vse po seznamu. Meni, da izpolnjuje vse pogoje, da se preizkusno obdobje skrajša in da je to dejansko že poteklo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 15.7.2013 izdalo sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, v katerem je določilo preizkusno obdobje štirih let, ki poteče 15.7.2017. Ta sklep je postal pravnomočen, saj dolžnik zoper njega ni vložil pritožbe, čeprav je bil v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, ki mu je bil 17.7.2013 tudi vročen, opozorjen na možnost vložitve pritožbe, pa dovoljenega pravnega sredstva ni izkoristil. Sodišče je na pravnomočen sklep vezano, nanj pa je vezan tudi dolžnik. Čeprav torej v zakonu ni izrecno zapisano, da je tak predlog prepovedan, to še ne pomeni, da je zato že dovoljen.

5. Po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti tudi ni dovoljeno presojanje njegove pravilnosti, zato dolžnik z navajanjem, da podatki, ki jih je dal na naroku za začetek postopka osebnega stečaja, glede višine njegovih obveznosti, niso bili pravilni. Tudi če bi bilo dolžniku v prejšnjem postopku osebnega stečaja (St 1186/2011) določeno preizkusno obdobje, to na tek preizkusnega obdobja v tem postopku nima vpliva. Pri tem je dolžnik sam navedel, da v prejšnjem postopku sploh ni predlagal odpusta obveznosti, kar že samo po sebi pomeni, da ni mogel prestati nobenega preizkusnega obdobja.

6. Višje sodišče, tako kot pred tem tudi sodišče prve stopnje, razume, da je dolžnik v težkem položaju, tudi zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. Vendar pa je vezano na pravnomočno sodno odločbo. 158. člen Ustave Republike Slovenije namreč določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. To pa pomeni, da je v skladu z navedenim določilom ustave prepovedana sprememba pravnomočnega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti in s tem sprememba dolžine preizkusnega obdobja, zato ni pravilno stališče dolžnika, da je to dovoljeno, ker zakon tega ne prepoveduje. To je prepovedano v ustavi, ki je zakonu (ZFPPIPP) nadrejeni predpis, ZFPPIPP, kar priznava tudi dolžnik, pa določbe o dopustnosti spremembe pravnomočnega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ne vsebuje. Zato dolžnik ne more doseči skrajšanja preizkusnega obdobja in je tak predlog nedovoljen, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje.

7. Odločitev prvostopnega sodišča je bila tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1 odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

05.04.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 685/2016
• VSL Sklep Cst 514/2019
• VSL Sklep Cst 587/2018