VSL sklep Cst 97/2016

Jedro

Dolžnik je vse zahtevane listine po sklepu z dne 16. 12. 2015 sicer predložil, ni pa predložil izjave revizorja iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Iz tega dejstva sodišče ni moglo sklepati na obstoj neizpodbojne zakonske domneve iz petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. Na to zakonsko domnevo sodišče lahko opre svojo odločitev le v primeru, če je zaradi dolžnikove nepopolne zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dolžnika korektno pozvalo k predložitvi manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Če pa je nepopoln že sam sklep sodišča iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče svoje napake ne sme preložiti v breme dolžnika.

Prvostopenjsko sodišče je s presojanjem obstoja insolventnosti dolžnika na podlagi 40. člena ZFPPIPP prestopilo meje odločanja v obravnavani zadevi, ker je bilo v predmetnem postopku dolžno presojati le pogoje za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na zahtevo dolžnika, saj že sam tak predlog predpostavlja insolventnost dolžnika, zakonska možnost odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pa je namenjena dolžniku, da izvede finančno prestrukturiranje in z njim odpravi insolventnost bodisi zunaj postopka prisilne poravnave ali pa v samem postopku prisilne poravnave. Prav zato se ugovor dolžnika zoper sklep upnika za začetek stečajnega postopka (v katerem dolžnik lahko izpodbija upnikove trditve o njegovi insolventnosti) in zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka medsebojno izključujeta.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom F. d.d., matična številka: ..., davčna številka: ... (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo X (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: X – odvetnik, matična številka: ... (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in njegova delničarka D. G., uveljavljala pa sta pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih postopkovnih kršitev in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče začelo nad dolžnikom stečajni postopek, ker obstaja po petem odstavku 236. člena ZFPPIPP neizpodbojna zakonska domneva o dolžnikovi insolventnosti. Dolžnik namreč v roku iz sklepa sodišča z dne 16. 12. 2015 o dopolnitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni predložil izjave revizorja iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Poleg tega pa je ugotovilo, da obstaja tudi izpodbojna zakonska domneva o dolžnikovi insolventnosti iz devetega odstavka 40. člena ZFPPIPP, ker dolžnik po sklepu o potrjeni prisilni poravnavni St 1467/2012 z dne 7. 1. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 91/2013 z dne 6. 3. 2013 ni izpolnil svoje obveznosti poročanja o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, v ugovoru pa temu ni ugovarjal niti predložil ugovoru manjkajočih trimesečnih poročil o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja.

5. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je dolžnik po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka vložil zoper navedeni predlog ugovor, podrejeno pa zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu. Sodišče je šele na naroku dne 16. 12. 2015 z dolžnikom razčistilo vprašanje, katero obrambno sredstvo zoper upnikov predlog dolžnik uveljavlja. Na naroku je dolžnik izrecno uveljavljal zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zato ga je sodišče s sklepom na tem naroku pozvalo, naj zahtevo v roku 3-eh dni dopolni tako, da predloži A – poročilo dolžnikovega poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena ZFPPIPP, B – dokaz o objavi sklica skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZFPPIPP, če ima dolžnik položaj kapitalske družbe in je v skladu s poročilom dolžnikovega poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki, o katerem mora odločati skupščina in C – lastnoročni podpis dolžnika.

6. Po drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP mora dolžnik zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti: 1.) izjavo poslovodstva, da dolžnik ne zamuja niti s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen, če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in bo dolžnik v dvomesečnem obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen, če je plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, 2.) poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz prejšnje točke, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov, 3.) poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona in 4.) v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega zakona dokaz o objavi sklica skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.

7. Tretji odstavek 236. člena ZFPPIPP sodišču nalaga, da v primeru katere (ali vseh manjkajočih) listin iz 1. do 4. točke drugega odstavka 236. člena dolžnik zahtevi ne priloži, postopa z zahtevo kot z nepopolno vlogo in s sklepom pozove dolžnika k predložitvi manjkajočih listin v odrejenem roku. Iz sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 16. 12. 2015 pa izhaja, da je dolžnika pozvalo le k predložitvi listin iz 3. in 4. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, ne pa tudi listin iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je dolžnik vse zahtevane listine po sklepu z dne 16. 12. 2015 sicer predložil, ni pa predložil izjave revizorja iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Pritožnika zato utemeljeno opozarjata, da iz tega dejstva sodišče ni moglo sklepati na obstoj neizpodbojne zakonske domneve iz petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. Na to zakonsko domnevo po presoji pritožbenega sodišča sodišče lahko opre svojo odločitev le v primeru, če je zaradi dolžnikove nepopolne zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dolžnika korektno pozvalo k predložitvi manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Če pa je nepopoln že sam sklep sodišča iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče svoje napake ne sme preložiti v breme dolžnika. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožnikoma, da je bila dolžniku neutemeljeno s hibnim sklepom sodišča o dopolnitvi dolžnikove zahteve in posledicami, ki iz tega izhajajo v izpodbijani odločbi, kršena pravica do obravnavanja in zagrešena bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

9. Pritožnika pa utemeljeno smiselno uveljavljata tudi kršitev razpravnega načela v zvezi z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti predložitve trimesečnih poročil o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja po potrjeni prisilni poravnavi, da v ugovoru temu ni ugovarjal, niti predložil manjkajoči poročil o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, zaradi česar naj bi bila izpolnjena tudi zakonska domneva o dolžnikovi insolventnosti po devetem odstavku 40. člena ZFPPIPP.

10. Namen poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja je omogočiti upnikom, da pridobijo ustrezne informacije o tem, ali dolžnik uspešno izvaja ukrepe finančnega prestrukturiranja in kako izpolnjuje svoje obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave in sodišče ni pristojno po uradni dolžnosti presojati, ali dolžnik uspešno izvaja ukrepe finančnega prestrukturiranja in izpolnjuje svoje obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave (dr. Nina Plavšak, ZFPPIPP – razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 57 in 58). Izhajajoč iz navedenega je torej tudi iniciativa za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika iz razloga, ker dolžnik ne predloži trimesečnih poročil o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja po potrjeni prisilni poravnavi, prepuščena upnikom.

11. Iz spisovnega gradiva pa ne izhaja, da bi upnik predlog za začetek stečajnega postopka in insolventnost dolžnika utemeljeval na dejstvih, ki so podlaga za zakonsko domnevo insolventnosti dolžnika iz devetega odstavka 40. člena ZFPPIPP. Zato dolžniku tudi ni mogoče očitati, da v ugovoru zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka ni izpodbijal dejstev, ki jih upnik sploh ni zatrjeval, na kar utemeljeno opozarjata pritožnika in utemeljeno navajata, da je zanju v tem delu izpodbijani sklep presenečenje.

12. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče s presojanjem obstoja insolventnosti dolžnika na podlagi 40. člena ZFPPIPP prestopilo meje odločanja v obravnavani zadevi, ker je bilo v predmetnem postopku dolžno presojati le pogoje za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na zahtevo dolžnika, saj že sam tak predlog predpostavlja insolventnost dolžnika, zakonska možnost odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pa je namenjena dolžniku, da izvede finančno prestrukturiranje in z njim odpravi insolventnost bodisi zunaj postopka prisilne poravnave ali pa v samem postopku prisilne poravnave. Prav zato se ugovor dolžnika zoper sklep upnika za začetek stečajnega postopka (v katerem dolžnik lahko izpodbija upnikove trditve o njegovi insolventnosti) in zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka medsebojno izključujeta.

13. Utemeljenima pritožba je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), da dolžnika s sklepom pozove k predložitvi manjkajočih listin skladno s tretjim odstavkom 236. člena ZFPPIPP in mu za to odredi tudi zakonski rok iz navedene določbe.

Datum zadnje spremembe:

18.03.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 539/2015
• VSL Sklep I Cp 2100/2020
• VSL sklep Cst 355/2014