<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 699/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.699.2015
Evidenčna številka:VSL0063252
Datum odločbe:02.12.2015
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič (preds.), Franc Seljak (poroč.), Magda Teppey
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčni inšpekcijski nadzor - ponovna odmera davčnih obveznosti - pritožba zoper odmerno odločbo - pravilnost in zakonitost odločbe davčnega organa - pravnomočnost odmerne odločbe - neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki

Jedro

Sodišče v stečajnem postopku pri ugotavljanju ovire iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP ni upravičeno presojati pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe davčnega organa, s katero naj bi bil odmerjen davek dolžniku. Izpodbijanje takšne davčne odločbe je omogočeno le v okviru pravnih sredstev, ki so na voljo v davčnem postopku. Prav tako pa za nastanek ovire za odpust obveznosti ni predpostavka pravnomočnost odmerne odločbe davčnega organa, saj le-to ne izhaja iz zakonskega besedila 399. člena ZFPPIPP. Za nastanek ovire za odpust obveznosti zadostuje, da je davčni organ dodatno odmeril davčno obveznost v višini najmanj 4.000,00 EUR in da takšna dodatna davčna obveznosti temelji na neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je stečajni dolžnik dal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 63) ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnilo. Odločitev je utemeljilo na obstoju ovire za odpust obveznosti iz 2. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

2. V pritožbenem roku je dolžnica vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep (red. št. 66). Uveljavljala je pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnice proti odpustu obveznosti dolžnice z dne 21. 7. 2015 zavrne oz. da se odločanje o predmetnem ugovoru odloži do dokončnosti odločbe FURS št. Dt 000 z dne 27. 2. 2015.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je o ustavitvi postopka odpusta obveznosti nad dolžnico odločilo na podlagi ugovora, ki ga je vložila upnica Republika Slovenija (red. št. 28) 21. 7. 2015.

5. Pritožnik pa v pritožbi ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je Finančna uprava RS dolžnici 27. 2. 2015 izdala odločbo št. Dt 000 (priložena ugovoru pod red. št. 28), s katero je bil dolžnici v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora davka na dodano vrednost za obdobje 1. 1. 2014 do 30. 6. 2014 dodatno odmerjen DDV v znesku 10.232,00 EUR s pripadajočimi obrestmi v znesku 52,15 EUR. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je novo odmerjena davčna obveznost posledica neresničnih, nepravilnih in nepopolnih podatkov dolžnice pri njeni samo obdavčitvi.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je s tem izpolnjen dejanski stan ovire za odpust obveznosti iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP. Tako ugotovljene ovire za odpust obveznosti na njeni strani pritožnica ne more uspešno izpodbiti zgolj s sklicevanjem, da je zoper odločbo o odmeri davčne obveznosti vložila pritožbo in zato ta odločba še ni pravnomočna. Enako velja tudi za pritožbene navedbe, da naj bi bila dolžnica vseskozi prepričana, da naj bi bile opravljene vse storitve, ki so ji bile zaračunane s strani tretje osebe. Pritožnica se namreč v pritožbi sklicuje, da naj bi bila nova davčna odmera posledica goljufivega ravnanja A. A., kateremu je dolžnica plačala sporne račune, za katere je davčni organ v odmerni odločbi ugotavljal, da storitve niso bile opravljene.

7. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da sodišče v stečajnem postopku pri ugotavljanju ovire iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP ni upravičeno presojati pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe davčnega organa, s katero naj bi bil odmerjen davek dolžniku. Izpodbijanje takšne davčne odločbe je omogočeno le v okviru pravnih sredstev, ki so na voljo v davčnem postopku. Prav tako pa za nastanek ovire za odpust obveznosti ni predpostavka pravnomočnost odmerne odločbe davčnega organa, saj le-to ne izhaja iz zakonskega besedila 399. člena ZFPPIPP. Za nastanek ovire za odpust obveznosti zadostuje, da je davčni organ dodatno odmeril davčno obveznost v višini najmanj 4.000,00 EUR in da takšna dodatna davčna obveznosti temelji na neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je stečajni dolžnik dal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

8. Iz navedenih materialnopravnih razlogov je razvidno, da so nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi poskuša dolžnica izključiti lastno krivdo za nastanek povečane davčne obveznosti. V kolikor bo dolžnica v tem smislu v pritožbenem postopku zoper odmerno davčno odločbo uspela le-to izpodbiti, bo to hkrati pomenilo, da bo naknadno prenehala obstajati ovira za odpust obveznosti, ki je bila razlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti v izpodbijanem sklepu.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka s tem, ko se ni opredelilo do vseh navedb dolžnice v odgovoru zoper ugovor proti odpustu obveznosti, zaradi česar naj izpodbijanega sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. Iz dosedanje obrazložitve je razvidno, da se je prvostopenjsko sodišče opredelilo do obstoja dejanske podlage ovire za odpust obveznosti dolžnici. Glede vseh preostalih navedb dolžnice, ki pravno niso relevantne, se prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

10. S tem v zvezi je nekonkretiziran pritožbeni očitek o neizvedbi vseh dokazov, ki jih je predlagala dolžnica. Ob tem ne gre spregledati, da se dolžnica naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti dne 13. 10. 2015 niti ni udeležila (zapisnik o naroku na red. št. 59).

11. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 399, 399-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.03.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxNDky