<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 695/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.695.2015
Evidenčna številka:VSL0077996
Datum odločbe:08.12.2015
Senat, sodnik posameznik:mag. Damjan Orož (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:sklep o potrditvi prisilne poravnave - vpis in vplačilo novih deležev - pravni interes za pritožbo - procesna legitimacija

Jedro

Dolžnik je svoj interes dosegel z izdajo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, pri čemer razlogi za potrditev prisilne poravnave niso pomembni, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.

Čim je procesna legitimacija R. prenehala, nima več položaja upnika, s tem pa nima več pravice do pritožbe zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave.

ZFPPIPP ne omejuje ponudbe za zmanjšanje plačila, zato tak predlog ne more biti nezakonit. Na upnikih pa je odločitev, ali bodo tako ponudbo sprejeli.

Zakon predvideva oziroma zasleduje sočasnost objave tako sklepa o potrditvi prisilne poravnave kot poročil in seznama ugotovljenih terjatev.

Objava teh poročil ni namenjena odločanju oseb, ki sodelujejo v postopku prisilne poravnave, kako je smotrno ravnati, temveč je namenjena preveritvi pravilnosti upoštevanja oddanih glasov in upoštevanja vplačanih novih osnovnih vložkov (stvarnih in denarnih) in jasnosti novih razmerij med (novimi) družbeniki, kar je pomembno v okviru presojanja, ali je pravilno razsojeno glede potrditve prisilne poravnave.

V fazi potrjevanja prisilne poravnave ugovora o obstoju navedene terjatve ni več mogoče uveljavljati.

Poročilo o vpisu in vplačilu novih osnovnih vložkov ni odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, temveč se v obravnavanem primeru lahko presoja le pravilnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

Izrek

I. Pritožbi R. d.o.o. in dolžnika se zavržeta.

II. Pritožba A. d.o.o. se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) potrdilo prisilno poravnavo nad dolžnikom, katere vsebino je tudi navedlo, 2.) odločilo o terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave in 3.) dolžniku naložilo plačilo teh terjatev.

2. Zoper navedeni sklep so se R., d.o.o. (v nadaljevanju: R.), oseba, ki sebe imenuje upnik – tretji, A., d.o.o., (v nadaljevanju: A.), in dolžnik pravočasno pritožili.

3. Upnik R. navaja, da vlaga pritožbo iz razloga deleža neoddanih glasov oziroma iz razloga izglasovane prisilne poravnave v nasprotju z zakonom. Upnik svojega glasu ni oddal in ocenjuje, da skupni ponderirani zneski terjatev ne presegajo 6/10 zneska osnove. Ni sprejemljivo, da se odpiše kar 99 % terjatev, izglasovanje je zato v nasprotju z moralo in zakonom. Dolžnik ima dovolj sredstev, da lahko poravna terjatve upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v večjem znesku.

4. A. in dolžnik sta v skupni pritožbi navedla, da je upraviteljica sodišču 22.6.2015 poslala poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave ter poročilo o vpisu in vplačilu delnic, vendar ju sodišče ni objavilo v roku treh delovnih dni iz 3. odstavka 197. člena ZFPPIPP, čeprav je dolžnik urgiral objavo že 29.6.2015. Poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave z dne 22.6.2015, poročilo o vpisu in vplačilu novih deležev z istega dne in poročilo o vplačilu novih deležev z denarnimi vložki na podlagi sklepa poslovodstva z dne 10.8.2015 je skupaj s sklepom o potrditvi prisilne poravnave objavilo 24.8.2015. A. je na podlagi zagotovila, da nihče razen njega ni podal izjave za prenos terjatev na insolventnega dolžnika, 27.7.2015 vplačal še dodatnih 100.000,00 EUR denarnega vložka. 197. člen ZFPPIPP je bil zmotno uporabljen, ker objava ni bila izvedena na predpisani način. Če bi sodišče pravočasno objavilo poročilo o vpisu in vplačilu delnic z dne 22.6.2015, A. (tretji) ne bi podal izjave o vpisu deleža z novimi denarnimi vložki in tega tudi ne bi vplačal, tako da bi prišlo do ustavitve postopka prisilne poravnave in začetka stečajnega postopka. Iz poročila z dne 22.6.2015 je ugotovil, da je prejšnji lastnik na dolžnika prenesel terjatev v znesku 546.829,60 EUR, tako da bo še vedno udeležen v lastništvu dolžnika v znatnem deležu, v takih okoliščinah pa sam zaradi zlorab prejšnjega lastnika ne bi vpisal in vplačal svojega denarnega vložka. Poleg kršitve roka iz 197. člena ZFPPIPP sta bila kršena tudi 33. in 74. člen Ustave RS. Zakonodajalec je objavo uzakonil ravno zato, da se lahko stranke postopka in udeleženci seznanijo s pomembnimi dejanji v postopku in se tako lahko odločijo, kako bodo ravnali. 122. člen ZFPPIPP predpisuje tudi vsebino objav in brezplačno dostopnost. Zamuda z objavo je trajala dva meseca in je nedvomno prišlo do kršitve procesnih pravil, določenih v ZFPPIPP, kar je pomembno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Za vplačilo novih deležev z denarnimi vložki je predpisan prekluzivni rok. Na odločitev tretjega glede tega odločilno vpliva seznanitev z vsebino poročila o vpisu in vplačilu novih delnic z dne 22.6.2015. Izpodbijani sklep je bil sprejet, preden so se lahko stranke in udeleženci postopka seznanili z objavo poročila. Sodišče prve stopnje je tako z nezakonitim ravnanjem onemogočilo družbi A. ustrezno obravnavanje pred sodiščem, zato je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Do teh odločilnih dejstev se sodišče prve stopnje tudi ni ustrezno opredelilo, zato se sklepa ne da preizkusiti, s čimer je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 121. člena ZPP ter 14., 22., 23., 25., 33 in 74. člena Ustave RS ter 6., 13. in 14. člen EKČP ter 1. člen Protokola 1 EKČP. Izpodbijani sklep je zato treba razveljaviti in sodišču prve stopnje naložiti ponovno objavo poziva za vpis in vplačilo novih deležev z denarnimi vložki, podrejeno pa naj se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje.

Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo 190. člen ZFPPIPP in 498. člen ZGD-1, saj je upoštevalo tudi prenos terjatve v znesku 546.829,60 EUR, ki ga je poskusila izvesti B. d.o.o., ki je bila 100 % lastnica dolžnika in ima z njim sklenjeno pogodbo o obvladovanju oziroma podjetniško pogodbo z dne 5.4.2013. To posojilo bi se v skladu s 498. členom ZGD-1 moralo upoštevati kot premoženje dolžnika in tega tudi ni mogoče uporabiti kot podlage za dolžnikovo dokapitalizacijo. V času sestave poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika z dne 30.6.2014 tudi še ni bilo dokončno znano, ali bo zoper dolžnika začet postopek prisilne poravnave, zato je bila vanj vključena tudi terjatev te družbe. Kot stvarni vložek tudi ni dovoljeno prenesti terjatve upnika, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane osebe po 527. členu ZGD-1, razen če ima položaj nadrejene družbe, ali položaj ožje povezane osebe. Ker je upniški odbor sprejel sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala dolžnika na 0,00 EUR in je bil razveljavljen celotni dosedanji poslovni delež obstoječega družbenika B. d.o.o., torej pri dokapitalizaciji ni šlo več za dokapitalizacijo nadrejene družbe, temveč za dokapitalizacijo povezane družbe. Vsega tega sodišče sploh ni presojalo, zato je sklep preuranjen, napačen in nezakonit. V poročilu z dne 22.6.2015 je tudi navedeno, da naj bi prišlo do prenosa terjatev na dolžnika kot stvarni vložek v znesku 12.809,86 EUR v korist upnika R., pri čemer pa ni bilo upoštevano, da je ta upnik terjatev prenesel na A., o čemer sta bila upravitelj in sodišče obveščena (PD 91 in 92), zato R. ne more postati novi družbenik dolžnika. Z nezakonitim ravnanjem je tako sodišče onemogočilo družbi A. ustrezno obravnavanje pred sodiščem, podana je kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa tudi 14. točke 2. odstavka tega člena ZPP, saj sklepa ni mogoče preizkusiti, ker se sodišče do tega ni ustrezno opredelilo. Zato pritožnika predlagata, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da ne upošteva prenosa terjatev B., podrejeno pa naj se sklep vrne v ponovno odločanje.

5. A. in dolžnik sta odgovorila na pritožbo upnika R. Navajata, da ta oseba nima legitimacije za vložitev pritožbe, saj je terjatev prenesel na A., o čemer sta bila sodišče in upravitelj obveščena, pri čemer pa se v poročilu z dne 22.6.2015 navaja, da naj bi prišlo do prenosa terjatev na dolžnika kot stvarni vložek v znesku 12.809,86 EUR v korist upnika R., tako da ni upoštevan prenos terjatve na A. Pritožnik sploh ni glasoval o prisilni poravnavi, prav tako ni podal ugovorov proti vodenju postopka prisilne poravnave.

6. Upravitelj je prav tako odgovoril na pritožbe. Glede pritožbe upnika R. je navedel, da iz poročila (prejšnje) upraviteljice o izidu glasovanja izhaja, da je za glasovalo 90,5872 % upnikov ponderiranih terjatev, 9,4128 ni glasovalo, proti pa ni glasoval nihče. Glede odplačila terjatev v višini 1 %, kar naj bi bilo nemoralno, bi upnik moral vložiti ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave. Iz pritožb dolžnika in družbe A. pa izhaja, da naj ta upnik sploh ne bi imel več procesne legitimacije, zato bi bilo treba njegovo pritožbo zavreči. Pritožba A. je nedovoljena, saj iz končnega seznama preizkušenih terjatev ni razvidno, da bi bila ta družba upnik dolžnika, iz ravnanja upnika R. pa je razvidno, da ta upnik še vedno izvršuje svoja upravičenja. Glede pritožbe dolžnika je še navedel, da se je v postopku obravnaval predlog dolžnika, ki so ga upniki sprejeli, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je njegova pritožba nedovoljena. Glede vsebine te pritožbe pa je še navedel, da zagotovil, da naj ne bi nihče razen A. dal izjave za prenos terjatev na dolžnika, ni mogel dati nihče, sodišče je javno objavilo poziv vsem upnikom za vpis in vplačilo novih deležev in pred potekom roka ni bilo mogoče vedeti, kateri upnik so izjave podali do poteka roka. Tako je tretji moral odločitev o prenosu terjatve na dolžnika sprejeti ne glede na odločitve ostalih upnikov. Upravitelj tudi meni, da ZFPPIPP ne predvideva, da se imajo upniki, družbeniki in druge osebe možnost seznaniti z ravnanji ostalih upnikov ali družbenikov, preden vpišejo in vplačajo nove deleže z denarnimi vložki. V skladu z določbami ZGD-1 je dolžnost direktorja družbe, da družbo zavaruje pred nezakonitimi zahtevami lastnikov oziroma družbenikov, še posebej če bi to vodilo v insolventnost družbe, direktor mora dati prednost interesom upnikov. B. je prijavila svojo terjatev, nihče je ni prerekal v zakonskem roku, dolžnik jo je imel v seznamu, ki ga je predložil sodišču, vključeno med svoje obveznosti. Glede prenosa terjatev z upnika R. na A. je upravitelj navedel, da ugotavlja, da je v prilogi poročila (PD 98) kot upnik resda naveden R. in da je bila kot priloga izjav o vpisu in vplačilu novih delnic (PD 91 in 92) resda predložena cesijska pogodba, vendar je (prejšnja) upraviteljica ob tem jasno zapisala, da je v poročilu izhajala iz končnega seznama preizkušenih terjatev (kjer je bil kot upnik zaveden R.) in zaradi česar se ve, katera terjatev je bila prenesena na dolžnika. Izpodbijani sklep zaradi te nejasnosti ni nezakonit, ker z njim ni odločeno, kdo je novi družbenik dolžnika.

7. R. ni odgovoril na pritožbo dolžnika in družbe A.

8. Pritožbi R. in dolžnika nista dovoljeni, pritožba A. pa ni utemeljena.

O dolžnikovi pritožbi

9. Dolžnikov pravovarstveni zahtevek je bil, da se potrdi predlagana prisilna poravnava. Ta cilj je dosegel in si s pritožbo svojega položaja ne more izboljšati. Ob tem je bila terjatev B. d.o.o. v postopku preizkusa terjatev priznana kot navadna terjatev, saj je nihče, niti dolžnik, ni prerekal oziroma zoper njo ugovarjal, o čemer je sodišče 3.3.2015 izdalo sklep o preizkusu terjatev (PD 75), katerega del je tudi končni seznam preizkušenih terjatev z dne 13.2.2015 (PD 71). Ta terjatev je torej dokončno priznana kot navadna terjatev in tega s pritožbo zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave ni mogoče izpodbijati. Ni torej več mogoče uveljavljati, da ta oseba nima navadne terjatve in da bi se ta terjatev, dana kot posojilo, morala upoštevati kot premoženje dolžnika. Dolžnik je torej svoj interes dosegel z izdajo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, pri čemer razlogi za potrditev prisilne poravnave niso pomembni, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 343. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O tem, ali ima položaj upnika A. ali R.

10. Iz spisa (iz PD 91 in 92) je razvidno, da je izjavi o vpisu in vplačilu novih delnic podal A., ki je s tem tudi glasoval za sprejetje prisilne poravnave, R. pa take izjave ni podal, prav tako v spisu ni njegove glasovnice. Za A. je izjavo podal pooblaščeni odvetnik, priložena pa jima je tudi Pogodba o odstopu terjatve cesija z dne 4.6.2015, ki so jo podpisali R., A. in insolventni dolžnik. V pogodbi je izrecno navedeno, da gre za terjatev, priznano v tu obravnavanem postopku prisilne poravnave, ki je bila odstopljena s strani upnika R. na A. Pri tem je pomembno tudi to, da je R. prejel pritožbo družbe A., v kateri je le-ta uveljavljala ta prenos terjatev, pa na pritožbo ni odgovoril niti ni nasprotoval dejstvu o prenosu terjatev, torej bi v skladu z 214. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP to dejstvo lahko celo upoštevali kot priznano. Višje sodišče ocenjuje, da je s tem prišlo do položaja iz 3. odstavka 57. člena ZFPPIPP, izjava o vpisu in vplačilu novih deležev pa je bila skupaj s pogodbo o odstopu terjatev predložena tudi upravitelju oziroma že prejšnji upraviteljici, ki je na tej podlagi pripravila poročilo o glasovanju. S tem pa je zadoščeno pogoju iz navedenega določila ZFPPIPP, po katerem mora biti upravitelj obveščen o prenosu terjatve. V skladu z navedenim določilom je s tem upniku R. prenehala procesna legitimacija v tem postopku, pridobil pa jo je novi upnik A. kot prevzemnik terjatve.

11. Čim pa je procesna legitimacija R. prenehala, pa nima več položaja upnika, s tem pa nima več pravice do pritožbe zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave (126. člen ZFPPIPP). Zato njegova pritožba zoper ta sklep ni dopustna in jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 343. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Da pa bi odstranilo vsak dvom o pravilnosti izpodbijanega sklepa, višje sodišče podaja tudi kratko pojasnilo o njegovih pritožbenih navedbah, iz katerega izhaja, da tudi v primeru, da bi bila njegova pritožba dovoljena, s pritožbo ne bi mogel uspeti.

12. R. sicer ni glasoval o sprejetju prisilne poravnave, kot je bilo ugotovljeno že zgoraj. Vendar je njegova priznana terjatev (11.003,04 EUR) glede na celoten znesek priznanih navadnih terjatev (7.799.299,88 EUR) zelo majhna, saj predstavlja le 0,14 % vseh priznanih terjatev in na doseženo glasovalno večino ne more pomembno vplivati. Prisilna poravnava je bila sprejeta 90,5872 odstotno, torej tako iz izpodbijanega sklepa kot iz poročila prejšnje upraviteljice o izidu glasovanja izhaja, da je vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave, enaka takemu odstotku osnove iz 3. odstavka 201. člena ZFPPIPP. Na tak izid sprejetja prisilne poravnave terjatev, ki jo je prijavil R., torej ne more vplivati tako, da prisilna poravnava ne bi bila sprejeta (še vedno bi ZA glasovalo več kot 90 % osnove iz 3. odstavka 201. člena ZFPPIPP).

13. Dejstva v zvezi s tem, da se terjatve zmanjšajo kar za 99 %, kar naj bi bilo v nasprotju z moralo in zakonom, na odločitev ne bi mogle vplivati. Predlog prisilne poravnave je predlog upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo (1. odstavek 143. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP ne omejuje ponudbe za zmanjšanje plačila, zato tak predlog ne more biti nezakonit. Na upnikih pa je odločitev, ali bodo tako ponudbo sprejeli. Odločitev je bila sprejeta z veliko večino, s tem pa je prisilna poravnava postala prisilna tudi za upnike, ki take odločitve ne podpirajo. Dejstva, da bi dolžnik lahko terjatve poplačal v večjem deležu, je treba uveljavljati z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave (1. in 2. točka 172. člena ZFPPIPP), ki ga je treba vložiti v roku 3 mesecev po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave (1. odstavek 173. člena ZFPPIPP) oziroma v roku 15 dni po objavi spremembe načrta finančnega prestrukturiranja (2. odstavek 174. člena ZFPPIPP). Tak ugovor v roku ni bil vložen in tega tudi ni mogoče uveljavljati s pritožbo zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave.

O pritožbi družbe A.

14. Upravitelj mora sodišču in insolventnemu dolžniku predložiti poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic (oziroma v obravnavanem primeru novih deležev) hkrati s svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave (1. odstavek 197. člena ZFPPIPP), sodišče pa mora poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic oziroma deležev objaviti v treh delovnih dneh po prejemu (3. odstavek 197. člena ZFPPIPP). Dolžnik je z vlogo z dne 29.6.2015 (PD 100) zahteval objavo poročila o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave in vplačilu novih deležev, ker naj bi glavni kupec od njega zahteval jasno informacijo glede obstoja podjetja, sodišče prve stopnje pa mu je 3.7.2015 (PD 101) odgovorilo, da je uspeh prisilne poravnave odvisen še od vplačila novih denarnih vložkov, poročili pa se lahko objavita šele istočasno s sklepom o potrditvi prisilne poravnave.

15. A. v svoji pritožbi zatrjuje, da naj bi bil zaveden k vplačilu novega denarnega vložka, saj naj bi mu bilo zagotovljeno, da je le on vložil stvarni vložek (terjatev do dolžnika) kot nove deleže, kar je bilo bistveno za odločitev, da bo vplačal nove deleže (100.000,00 EUR), za kar se ne bi odločil, če bi vedel, da je svojo terjatev kot stvarni vložek vložila B. d.o.o., s katero ne more sodelovati. S tem pa zatrjuje, da je bil pri vplačilu novega denarnega vložka v bistveni zmoti, do česar naj bi prišlo zaradi ravnanja sodišča prve stopnje, ki naj ne bi pravočasno objavilo upraviteljevega poročila o glasovanju in o vplačilu novih deležev s terjatvami do dolžnika, s čimer naj bi mu bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

16. A. ima sicer prav, ko navaja, da ti poročili nista bili objavljeni v roku 3 delovnih dni od predložitve s strani takratne upraviteljice, čeprav ti poročili nista del sklepa o potrditvi prisilne poravnave, temveč sta le podlaga za odločitev sodišča prve stopnje. Del sklepa o potrditvi prisilne poravnave je namreč le seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (primerjaj 3. odstavek 210. člena ZFPPIPP in 211. člen ZFPPIPP). Vendar pa je v obravnavanem primeru šlo za posebno situacijo, ko je bilo najprej treba ugotoviti, ali je za potrditev prisilne poravnave glasovalo dovolj upnikov in je tudi dovolj konvertiranih terjatev, šele nato pa je bilo izvedeno vplačilo novih deležev z denarnimi vložki, ki je bilo prav tako bistveno za izglasovanje prisilne poravnave. S tem pa ni šlo za dokončni poročili glede uspeha prisilne poravnave, temveč sta taki postali šele z vplačilom novih deležev z denarnimi vložki, s čimer je šele bilo mogoče ugotoviti, ali je bila prisilna poravnava sprejeta. Zato višje sodišče ocenjuje, da z neobjavo poročil sodišče prve stopnje ni kršilo določb ZFPPIPP, ki bi lahko bistveno vplivale na pravilnost odločitve. Pri tem je treba tudi upoštevati, da ZFPPIPP tudi določa, da mora sodišče sklep o potrditvi prisilne poravnave izdati v treh delovnih dneh po prejemu poročil, takrat pa tudi objavi vsa poročila in seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (2. odstavek 209. člena ZFPPIPP v zvezi z 210. in 211. členom ZFPPIPP). Zakon torej predvideva oziroma zasleduje sočasnost objave tako sklepa o potrditvi prisilne poravnave kot poročil in seznama ugotovljenih terjatev.

17. Kje naj bi A. dobil zagotovila, da stvarnih vložkov ni vložil nihče drug kot on sam, pritožnik ne pojasni. Še manj je to jasno glede dolžnika, saj mora upravitelj poročilo v smislu 197. člena ZFPPIPP predložiti tudi dolžniku; da tega prejšnja upraviteljica ne bi storila, pa nihče ne zatrjuje. Ob tem sta dolžnik in A. očitno tako povezana, da ju v pritožbenem postopku zastopa celo isti odvetnik in sta skupaj vložila pritožbo. Dolžnik je bil že z dopisom z dne 3.7.2015 obveščen, da poročili še ne bosta objavljeni, temveč ju bo sodišče prve stopnje objavilo šele hkrati z izdajo sklepa o potrditvi ali nepotrditvi prisilne poravnave. V kolikor je bilo A. tako pomembno, ali in kdo je vplačal nove osnovne vložke po 197. členu ZFPPIPP, je vsekakor imel dovolj časa še pred vpisom in vplačilom novih denarnih vložkov, da bi na sodišču prve stopnje lahko preveril, ali in kdo je vložil te osnovne vložke. Ob tem pa objava teh poročil ni namenjena odločanju oseb, ki sodelujejo v postopku prisilne poravnave, kako je smotrno ravnati, temveč je namenjena preveritvi pravilnosti upoštevanja oddanih glasov in upoštevanja vplačanih novih osnovnih vložkov (stvarnih in denarnih) in jasnosti novih razmerij med (novimi) družbeniki, kar je pomembno v okviru presojanja, ali je pravilno razsojeno glede potrditve prisilne poravnave. Zato zaradi kasnejše objave obeh poročil iz junija 2015 ni moglo priti do kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP, pa tudi ne do drugih kršitev, ki so zatrjevane v pritožbi (Ustave RS in EKČP), saj s tem A. ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Tudi smiselno zatrjevana dejanska zmota ne more biti upoštevna, saj ni mogoče trditi, da ni zakrivljena (A. bi se v primeru, da je bilo to poročilo tako bistveno, lahko z njim seznanil v spisu, to poročilo pa ni namenjeno oblikovanju odločitve o vplačilu novih poslovnih deležev z denarnimi vložki, temveč preveritvi pravilnosti odločitve sodišča in kasnejšim spremembam v sodnem registru, kar bo obrazloženo v nadaljevanju).

18. Kot je višje sodišče že obrazložilo v delu o dolžnikovi pritožbi, je odločitev o preizkusu terjatve B. d.o.o. pravnomočna – ta terjatev je priznana in s tem ugotovljena kot navadna terjatev. Dejstvo, da naj bi šlo za posojilo dolžniku, zaradi česar naj ta oseba po 498. členu ZGD-1 ne bi imela pravice proti dolžniku uveljavljati zahtevka za vračilo posojila, bi lahko dolžnik in upniki uveljavljali z ugovorom o prerekanju terjatev v smislu 63. člena ZFPPIPP. Ker tega niso storili, terjatev pa je priznala tudi prejšnja upraviteljica, je ta terjatev dokončno in pravnomočno priznana (67. člen ZFPPIPP), vsebovana pa je v sklepu o preizkusu terjatev z dne 3.3.2015 (PD 75) in v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 13.2.2015 (PD 71), ki je del sklepa o preizkusu terjatev. V fazi potrjevanja prisilne poravnave tega ugovora ni več mogoče uveljavljati. Tej družbi zato tudi ni mogoče odreči konvertiranja njene ugotovljene navadne terjatve v delež v osnovnem kapitalu. Do dolžnika je namreč imela položaj nadrejene družbe v smislu 1. točke 4. odstavka 190. člena ZFPPIPP. Če bi držale pritožnikove navedbe, da tega položaja nima več zaradi znižanja osnovnega kapitala na 0, bi s tem odpadel tudi njen položaj povezane družbe, zaradi česar ji prav tako ne bi bilo mogoče odreči pravice do konvertiranja terjatve, zato pritožnik z navedenimi trditvami ne more uspeti s pritožbo.

19. Dejstvo, da je poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih osnovnih deležev (PD 98) napačno glede tega, kdo je terjatev v višini 11.003,04 EUR vložil kot stvarni vložek v postopku finančnega prestrukturiranja, ne more vplivati na potrditev prisilne poravnave. Najnižji skupni znesek prenesenih terjatev je bil namreč določen v višini 5.000,00 EUR, ta znesek pa je bil več kot presežen že s prenosom terjatve upnika B. d.o.o., ki je prenesel terjatev v višini 546.829,60 EUR. Zato ta nepravilnost ne more vplivati na presojo, ali je bila prisilna poravnava sprejeta ali ne, s tem pa tudi ne na odločitev o potrditvi prisilne poravnave. Zato pritožba tudi v tem delu ni utemeljena. Poudariti je še potrebno, da poročilo o vpisu in vplačilu novih osnovnih vložkov ni odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, temveč se v obravnavanem primeru lahko presoja le pravilnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

20. V zvezi z napako v poročilu o vpisu in vplačilu novih osnovnih vložkov višje sodišče pojasnjuje še naslednje: S pravnomočnostjo potrditve prisilne poravnave velja, da so novi deleži vpisani (1. točka 1. odstavka 199. člena ZFPPIPP, pri čemer se vsa pravila 199. člena ZFPPIPP na podlagi 187. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo tudi za družbo z omejeno odgovornostjo) in da je osnovni kapital spremenjen (4. točka 1. odstavka 199. člena ZFPPIPP), insolventni dolžnik pa mora vložiti predlog za vpis spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in s tem povezane spremembe statuta v sodni register v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave (2. odstavek 199. člena ZFPPIPP). Predlogu za vpis pa mora med drugim priložiti poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih deležev (3. točka 3. odstavka 199. člena ZFPPIPP). Če predloga ne vloži insolventni dolžnik, lahko tak predlog vloži tudi vsak upnik, ki je vpisal in vplačal nove deleže (4. odstavek 199. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da mora biti upraviteljevo poročilo o vpisu in vplačilu novih deležev pravilno, saj sicer ni mogoče doseči pravilnega vpisa v sodni register. Do spremembe osnovnega kapitala je namreč prišlo že po tem, ko je bila terjatev prenesena na upnika A., ki je tudi podal potrebno izjavo o vpisu in vplačilu novih deležev. Pri tem se ni mogoče sklicevati na to, da je v poročilu pač povzeto stanje iz končnega seznama preizkušenih terjatev, saj je že po sestavi in objavi tega seznama prišlo do spremembe upnika, kar bi moralo biti upoštevano pri sestavi poročil.

21. Gre torej za pomembno listino, potrebno za vpis sprememb v sodni register, ki pa ima glede na navedeno napačno vsebino. Vendar pa bo to nepravilnost v okviru svojih pristojnosti (tudi na podlagi 101. člena ZFPPIPP) moralo odpraviti sodišče prve stopnje in pravilno poročilo tudi objaviti. Kot je že navedeno, pa ta nepravilnost ne vpliva na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila prisilna poravnava sprejeta.

22. Ker tako izrecno navedeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.


Zveza:

ZFPPIPP člen 57, 57/3, 67, 126, 190, 190/4, 190/4-1, 197, 197/1, 197/3, 199, 199/1, 199/1-1, 199/1-4, 199/2, 199/3, 199/3-3, 199/4, 209, 209/2, 210, 210/3, 211.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxMzQx