VSL sklep Cst 702/2015

Jedro

ZFPPIPP ne prepoveduje oziroma izključuje umika vloge/pravnega sredstva, vendar pa takšen umik (kot izraz načela dispozitivnosti) ni mogoč brez časovne omejitve.

Upnik bi ugovore zoper terjatve drugih upnikov lahko umaknil najkasneje do izdaje sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je sodišče dokončno odločilo o ugovorih oziroma o tem, katera terjatev velja za priznano in katera za prerekano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika S. d. d. z dne 14.10.2015 (r. 246).

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi zmotne oziroma nepravilne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu upnika ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni na način, da se izda dopolnitev sklepa o preizkusu terjatev, v katerem naj se upošteva, da je pritožnik ugovore zoper terjatve določenih upnikov umaknil.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog zavrglo z nosilnimi razlogi, da je bilo o zadevi, ki je predmet upnikovega predloga, že odločeno, v zakonu pa ni podlage, da bi lahko sodišče v primeru, če si upnik premisli in umakne kakšno vlogo (v tem primeru ugovore o prerekanju terjatev), spreminjalo vsebino sklepa. Le-ta namreč že vsebuje odločitev, glede katere naj bi jo sodišče po predlogu upnika upoštevalo pri določitvi, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev (II. točka sklepa o preizkusu terjatev). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da za predlog, kakršnega je upnik podal, ni podana njegova pravna korist. Svojo odločitev je oprlo na prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

5. Pritožnik navedeni sklep izpodbija z navedbami, da sklep o preizkusu še ni pravnomočen, zaradi česar bi sodišče moralo upoštevati njegove umike, pravna korist pa ni predpostavka za odločanje o njegovem predlogu.

6. Glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso izrecno urejena, se smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Ker gre za smiselno (in ne neposredno) uporabo pravil ZPP, je potrebno pravila ZPP uporabljati v obsegu in na način, ki ustreza naravi oziroma vsebini pravnega varstva, ki je razlog za vodenje postopka. Drži pritožbena navedba, da ZFPPIPP ne prepoveduje oziroma izključuje umika vloge / pravnega sredstva, vendar pa takšen umik (kot izraz načela dispozitivnosti) ni mogoč brez časovne omejitve. Stranka lahko vlogo kadarkoli umakne, vendar najkasneje do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP) oziroma pravno pravno sredstvo najkasneje do izdaje odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP). V konkretnem primeru to pomeni, da bi upnik ugovore zoper terjatve drugih upnikov lahko umaknil najkasneje do izdaje sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je sodišče dokončno odločilo o ugovorih oziroma o tem, katera terjatev velja za priznano in katera za prerekano (prim. 2. točko drugega odstavka 69. člen ZFPPIPP). Pravilno zato sodišče prve stopnje navaja, da po tem, ko je vsebinsko že odločilo o zadevi, ki je predmet upnikovega predloga, umik vloge / ugovora ni več mogoč.

7. Upnik s pritožbenimi razlogi torej ne more uspeti. Izpodbijani sklep je namreč pravilen iz razloga, ki ga navaja že sodišče prve stopnje, to pa je, da je bilo o zadevi, ki je predmet upnikovega predloga, že odločeno (zaradi tega višje sodišče ni posebej presojalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vprašanje pravne koristi / interesa kot predpostavke za odločanje o njegovem predlogu). Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, niso pa podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

29.02.2016