VSL sklep Cst 708/2015

Jedro

Sodišče nima ne podlage ne pravice, da pravico do pritožbe podeli še kakšni drugi osebi, ki ji zakon te pravice ne daje. To pa po oceni višjega sodišča še ne pomeni, da bi bil tak položaj neustaven v smislu kršitve 25. člena Ustave Republike Slovenije.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice glede vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, in sicer Pogodbe o kupoprodaji stanovanja z dne 23.12.1996, sklenjene s kupcem A. A., v primeru katere stečajni dolžnik nastopa kot prodajalec stanovanja št. .. v večstanovanjski stavbi na naslovu ... stoječi na parc. št. 1 oziroma 2 k. o. ...

2. Zoper navedeni sklep se je A. A. pravočasno pritožil. Ob navajanju, zakaj meni, da naj bi bil ta sklep napačen, v obrazložitev pravice do pritožbe navaja, da ima za pritožbo upravičen pravni interes, saj sklep zoper njega negativno učinkuje in ima s pravnomočnostjo za posledico razvezo kupoprodajne pogodbe za stanovanje, v katerem živi od leta 1986 in predstavlja njegov dom. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi uporabiti pravo države, v kateri je nepremičnina, torej pravo Republike Hrvaške in sodišče sploh ni pristojno za odločanje o tej zadevi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (1. odstavek 126. člena ZFPPIPP), upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (2. odstavek 126. člena ZFPPIPP). Stranke stečajnega postopka so upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do insolventnega dolžnika (56. člen ZFPPIPP).

5. Pritožnik, za katerega je iz spisa razvidno, da zoper stečajnega dolžnika ne uveljavljal izločitvene pravice, tako nima položaja upnika in s tem stranke tega stečajnega postopka. Zato mu 1. odstavek 126. člena ZFPPIPP ne daje pravice do pritožbe iz tega naslova. Višje sodišče pa tudi ugotavlja, da mu niti kakšna druga določba ZFPPIPP ali kakega drugega zakona ne daje pravice do pritožbe.

6. Sodišče nima ne podlage ne pravice, da pravico do pritožbe podeli še kakšni drugi osebi, ki ji zakon te pravice ne daje. To pa po oceni višjega sodišča še ne pomeni, da bi bil tak položaj neustaven v smislu kršitve 25. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče z izpodbijanim sklepom namreč ni odločalo o pritožnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, temveč je le dalo soglasje upravitelju v smislu 267. člena ZFPPIPP. Tak sklep ima tudi pravni učinek le za stranke postopka, torej ne za pritožnika, ki ni stranka postopka. Res 1. odstavek 268. člena ZFPPIPP določa, da če stečajni dolžnik uresniči odstopno pravico v skladu z 267. členom ZFPPIPP, torej pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, se pogodba razveže z dnem, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen. Vendar pa tak sklep, kot tudi druge sodne odločbe (razen nekaterih, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre), učinkuje le zoper stranke postopka, le nanje se raztezajo učinki pravnomočnosti, saj so le stranke postopka imele možnost sodelovanja v postopku in s tem tudi pravico do pritožbe. Na pritožnika se ne morejo raztezati učinki pravnomočnosti sklepa, kot je izpodbijani, tudi ne učinek, določen v 1. odstavku 268. člena ZFPPIPP. Kljub temu določilu bo imel pritožnik, ki ni stranka stečajnega postopka, vse ugovore, ki jih navaja v pritožbi (a jih v tem postopku ne more uveljavljati), možnost uveljavljati, ko in če bo stečajni dolžnik oziroma zanj upravitelj izvensodno ali sodno uveljavljal izročitev stanovanja ali kako drugo zahtevo. O vprašanjih, ki se tičejo postopka zaradi insolventnosti oziroma postopka v primeru insolventnosti, je pristojno za odločanje sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, pri čemer pa se bo v primeru, ko bo upravitelj hotel poseči na nepremičnino (s čimer bo "uporabil" izpodbijani sklep), uporabljalo pravila, ki tako situacijo urejajo – to pa je poleg določb ZFPPIPP iz 8. poglavja ZFPPIPP tudi Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru zaradi insolventnosti in Uredba Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 (s katero je bila prilagojena Uredba št. 1346/2000 ob vstopu Republike Hrvaške v EU). Šele v postopku, v katerem bo torej upravitelj želel uveljaviti upravičenja, ki mu jih daje 268. člen ZFPPIPP, bo pritožnik stranka postopka.

7. Pritožba tako ni dovoljena, saj pritožnik po 126. členu ZFPPIPP nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, sodišče pa mu mimo zakona te pravice tudi ne more podeliti, zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

29.02.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 390/2015
• VSL Sklep Cst 74/2019
• VSL sklep Cst 369/2014