VSL sklep Cst 678/2015

Jedro

Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Zaradi tega ni mogoč zaključek, da bi bila protiustavna zakonska ureditev, ki zgolj zasleduje osnovni namen stečajnega postopka.

Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo le v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za izvzetje nepremičnine parc. št. ... k. o. X (ID 000) do deleža ½ iz stečajne mase.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. Med drugim je predlagal tudi prekinitev predmetnega postopka zaradi ocene ustavnosti 119/1, 389., 386 in 344. člena ZFPPIPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnitev dolžnikove zahteve za izvzetje v izreku izpodbijanega sklepa navedene nepremičnine iz stečajne mase oprlo na določila drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP in 79. člena ZIZ. Pojasnilo je, da so iz stečajne mase izvzeti le predmeti, ki so v 79. členu ZIZ taksativno našteti, med katere pa nepremičnina ne sodi. Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 389. člena v zvezi s 224. člena ZFPPIPP, spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja vse premoženje, katerega imetnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka in tudi premoženje, ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po posebnih pravilih, določenih v drugem do četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP. To so predmeti, izvzeti iz izvršbe po 79. členu in 101. členu ter (smiselno) prejemki po drugem in tretjem odstavku 102. člena ZIZ, med katerimi pa ni nepremičnin stečajnega dolžnika.

5. Navedeno pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, dolžnik pa s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, niso pa podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zaradi tega je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

6. Ne glede na navedeno pa višje sodišče dolžniku še pojasnjuje: v skladu s 156. členom Ustave in prvim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) mora sodišče, v kolikor pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno njegove ustavnosti. Sodišče se bo torej postopka za oceno ustavnosti poslužilo le v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost. Višje sodišče pri tovrstni presoji zakonskih določb, na katere je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje (389. in 389a. člen ZFPPIPP), ni videlo nasprotja med določili zakona in s pritožbo uveljavljenimi ustavnimi določili. Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Zaradi tega ni mogoč zaključek, da bi bila protiustavna zakonska ureditev, ki zgolj zasleduje osnovni namen stečajnega postopka, kot to zmotno meni pritožnik.

7. Glede ostalih dolžnikovih predlogov (razrešitev upravitelja, izvzetje zavarovane bodoče terjatve Republike Slovenije iz stečajne mase, ugotovitev, da dolžniku ni delno omejena poslovna sposobnost, da so mu kršene človekove pravice in temeljne ustavne svoboščine ter zahteva, da se odstrani nadaljnja škodna nevarnost) višje sodišče ugotavlja, da ne morejo biti predmet presoje v okviru pritožbenega preizkusa izpodbijanega sklepa, zaradi česar se do njih posebej ne opredeljuje (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

27.01.2016

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 285/2010
• VSL sklep Cst 504/2015
• VSL Sklep Cst 478/2019