VSL sklep Cst 433/2015

Jedro

Dolžnik lahko ponovno predlaga začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti, ne glede na v prvem postopku pravnomočno končan postopek osebnega stečaja z ustavitvijo postopka odpusta obveznosti, če je z novim predlogom odpadla ovira za odpust obveznosti, ki je določena v 4. točki 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za začetek postopka (osebnega stečaja) zavrglo (redna št. 6). V obrazložitvi je kot nosilne razloge navedlo, da je bil 10. 9. 2012 brez razdelitve upnikom, nad istim dolžnikom pravnomočno končan postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 110/2010. Postopek odpusta obveznosti je bil tam ustavljen in predlog za odpust obveznosti zavrnjen s sklepom z dne 26. 1. 2011. Razlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti je bil v tem, da je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka prevzemal obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem (4. točka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

Zavzelo je stališče, da želi dolžnik v novem predlogu za začetek stečajnega postopka želi doseči odpust obveznosti, ki so že bile vsebovane v seznamu neplačanih terjatev, ki je bil sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja. Dejstvo prevzemanja nesorazmernih obveznosti je ostalo enako, le časovno je odmaknjeno toliko, da je iztekel triletni rok iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.

Glede razlogov, da gre za zlorabo zakona, če dolžnik ponovno predlaga za iste obveznosti postopek odpusta obveznosti, se je sodišče prve stopnje sklicevalo na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Cst 47/2014 in opr. št. Cst 111/2014. Iz slednjih je povzelo razloge, da je treba tehtati interes dolžnika, da doseže pravno dobroto odpusta obveznosti in pravico upnikov, da dobijo svoje terjatve poplačane. Ker dolžnik nima nobenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče unovčiti v stečajnem postopku ter izvesti enakomerno poplačilo upnikov, hkrati pa tudi ni pogojev za začetek postopka odpusta obveznosti dolžniku, je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa dolžnika njegov predlog zavrglo v skladu z 274. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil in smiselno uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP (redna št. 7). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot bistvene pritožbene razloge je navedel, da zavrnitev odpusta obveznosti izhaja iz prejšnjega postopka osebnega stečaja pod opr. št. 110/2010. Postopek osebnega stečaja je predlagal zato, ker je izgubil službo, je invalid III. kategorije, prejema socialno pomoč, je brez stanovanja in ima vsega skupaj 260,00 EUR denarnih sredstev. Zdravi se tudi v Psihiatrični bolnišnici ...

3. Pritožba je utemeljena.

Bistveno dejansko stanje

4. Nad dolžnikom se je že vodil stečajni postopek pod opr. št. St 110/2010. V novem predlogu za začetek stečajnega postopka (red. št.1), dolžnik ni navedel nobenih novih obveznosti do upnikov, razen tistih, ki so bile že zajete v seznamu neplačanih terjatev, kateri je bil sestavni del sklepa o končanju stečajnega postopka v zadevi pod opr. št. St 110/2010. Z novim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja in predlogom za odpust obveznosti, želi dolžnik torej doseči odpust istih obveznosti kot v zadevi St 110/2010. Dejstvo prevzemanja nesorazmernih obveznosti je tako ostalo enako kot v zadevi pod opr. št. St 110/2010. Le časovno je odmaknjeno tako, da je že iztekel triletni rok iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.

Zato naj bi šlo za zlorabo zakona, saj je ravno dolžnikovo ravnanje posledično privedlo do obveznosti, ki so bile že predmet obravnavanja in preizkušanja v postopku opr. št. St 110/2010 in dolžniku takrat niso bile odpuščene. V nasprotnem primeru bi šlo za zlorabo instituta postopka odpusta obveznosti.(1)

Stališče sodišča druge stopnje o (ponovnem) predlogu za začetek postopka in oviri za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP

5. V 4. točki 399. člena ZFPPIPP je opredeljena ena od (procesnih) ovir za odpust obveznosti, ki, če je podana, dolžniku onemogoča doseči odpust obveznosti. V prvem stavku navedenega člena je jasno zapisano, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

6. Zastavlja se vprašanje ali dolžnik, če mu je sodišče enkrat že zavrnilo predlog za odpust obveznosti, sploh lahko kdaj kasneje vloži skupaj s predlogom za začetek stečajnega postopka nov predlog za odpust (istih) obveznosti. Sodišče druge stopnje meni, da dolžnik nov predlog lahko vloži iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakonodajalec je namreč le v 3. točki 399. člena ZFPPIPP predvidel položaj, da odpust obveznosti ni dovoljen, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let. Zato navedena ovira ni podana, če je bilo o odpustu obveznosti istega dolžnika že kdaj odločeno in je bil njegov predlog za odpust pravnomočno zavrnjen. Stečajni dolžnik lahko torej ponovno vloži (nov) predlog za začetek stečajnega postopka in ponovno predlaga odpust obveznosti (primerjaj 3. točko 399. člena ZFPPIPP, argumentum a contrario). Ker se je prejšnji postopek osebnega stečaja končal brez razdelitve upnikom, predlog za odpust obveznosti pa je bil zavrnjen, terjatve upnikov glede obveznosti, ki so bile ugotovljene v prejšnjem postopku osebnega stečaja, niso prenehale. Upniki torej iste terjatve lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). To pomeni, da jih lahko prijavijo tudi v stečajnem postopku, ki bi bil začet na podlagi novega dolžnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.

Zato je treba pri odločanju o utemeljenosti (novega) predloga za odpust obveznosti ponovno preizkusiti ali obstaja katera izmed ovir, določenih v 399. členu ZFPPIPP, v konkretnem primeru iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Že z gramatikalno razlago je mogoče sklepati, da je pomemben trenutek uvedbe (novega) postopka osebnega stečaja. Če stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo (novega) postopka osebnega stečaja ni prevzemal obveznosti, ki bi bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, potem navedena ovira ni podana. Zaradi preteka časa so namreč nastale nove dejanske okoliščine, iz katerih lahko sodišče ugotovi, da ni ovire za odpust obveznosti, kar pomeni, da je odpust obveznosti dovoljen. Sodišče prve stopnje je tudi v konkretnem primeru (novega) predloga za začetek postopka odpusta obveznosti ugotovilo, da ni formalne ovire za odpust obveznosti.

7. Sodišče bi bilo vezano na (objektivno) materialnopravno pravnomočnost zavrnitve odpusta istih obveznosti le, če bi bil nov predlog za odpust obveznosti vložen v časovnem trenutku, ki bi se ujemal z obdobjem treh let in enakimi obveznostmi dolžnika, o katerih je sodišče prve stopnje že odločalo v prvem postopku osebnega stečaja nad istim dolžnikom. Le ob teh predpostavkah stranke ne smejo znova uveljavljati tega, kar je že bilo priznano oziroma v konkretnem primeru izpodbijati, kar je bilo zavrnjeno, sodišče pa ne sme iste stvari na novo obravnavati in o njej odločati.(2)

8. Pri presoji vezanosti na materialnopravno odločitev zavrnitve odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil pod opr. št. St 110/2010, je treba odgovoriti na vprašanje ali sploh gre za isti historični dogodek, s katerim so določene časovne in objektivne meje odločanja. V življenjskem primeru v prvem stečajnem postopku nad istim dolžnikom je bilo ugotovljeno, da je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka (1.2.2010) nesorazmerno prevzemal obveznosti. Zato je bila podana ovira za odpust obveznosti. V konkretnem, sedaj obravnavanem novem predlogu (15.5.2015) pa je bilo ugotovljeno, da ta ovira ni podana. Gre torej za drugačen življenjski primer, kjer je odpadel razlog za oviro pri odpustu obveznosti. Zato sodišče ni vezano na pravnomočno zavrnjen predlog za odpust obveznosti v prejšnjem postopku osebnega stečaja. V stečajnem postopku je treba v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabiti pravila pravdnega postopka, kar se nanaša tudi pojem pravnomočnosti. Za razliko od dosedanje sodne prakse v postopku osebnega stečaja, je sodišče druge stopnje v tej zadevi zavzelo obrazloženo, drugačno pravno stališče o vezanosti na pravnomočno odločitev nad istim dolžnikom, v prejšnjem postopku osebnega stečaja.

9. Ob drugačni razlagi dolžnik nikoli več ne bi mogel doseči pozitivne odločitve za vodenje postopka osebnega stečaja, za kar pa v zakonu tudi glede istih obveznosti v prejšnjem in sedanjem postopku osebnega stečaja, ni podlage. Vse terjatve upnikov bi imele enako pravno naravo kot terjatve na katere ne učinkuje odpust obveznosti (drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP).

Sodišče prve stopnje je namreč zaradi pomanjkanja pogojev za odpust obveznosti dolžnika zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Ta odločitev bi bila sicer pravilna, če bi bila pravilna odločitev, da niso podani pogoji za odpust obveznosti.(3) Ali bodo ustrezno varovane pravice upnikov pa bo glede na tehtanje upravičenj upnikov in možnosti dolžnika, da doseže predlagani odpust obveznosti, treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Že v prejšnjem postopku osebnega stečaja, je bil stečajni postopek končan brez razdelitve upnikom. Tudi v (novem) predlogu za začetek postopka osebnega stečaja je dolžnik zatrjeval, da nima nobenega premoženja. Sodišče druge stopnje glede na razloženo stališče o tem, da sodišče ni vezano na prejšnjo pravnomočno odločitev o zavrnitvi predlaganega odpusta obveznosti, ne vidi zlorabe instituta odpusta obveznosti pri konkretnem (novem) predlogu za začetek postopka osebnega stečaja.

10. Sodišče druge stopnje je v prejšnjih točkah obrazložitve izrazilo svoje stališče v zvezi z drugačno materialnopravno presojo možnega (ne)utemeljenega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti. Zato je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje presoja ali so podani pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti, upoštevajoč zatrjevane okoliščine v predlogu za odpust obveznosti (red. št. 4) in ponovno odloči o dolžnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja.

------------

Op. št. (1): Sodišče je povzelo obrazložitev iz odločb Cst 47/2014 in Cst 111/2014, ki se skladajo tudi z dejanskim stanjem obravnavane zadeve.

Op. št. (2): Primerjaj o materialni pravnomočnosti Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Tretja knjiga GV Založba, Ljubljana 2009, D. Wedam Lukič, stran 148 in 149.

Op. št. (3): Enako stališče je bilo v sodni praksi že večkrat zavzeto: Cst 490/2014, Cst 13/2015.

Datum zadnje spremembe:

23.12.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 214/2011
• VSL Sklep Cst 18/2020
• VSL sklep Cst 674/2015