<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 440/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.440.2015
Evidenčna številka:VSL0081500
Datum odločbe:26.08.2015
Senat, sodnik posameznik:Lidija Leskošek Nikolič (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), mag. Valerija Jelen Kosi
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
Institut:poenostavljena prisilna poravnava - povezana družba - ožje povezana oseba - gramatikalna razlaga - teleološka razlaga - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - pravica do glasovanja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga

Jedro

Sodišče jezikovno razlago dopolni in preveri še z drugimi metodami, ki jezikovno razlago potrdijo ali pa utemeljijo tistega izmed več možnih besednih pomenov, ki je njen pravi (pravni) pomen. Argument namena ima pomembno vlogo, vendar je kljub temu le eden izmed argumentov, ko izbiramo med dvema ali več možnimi razlagami raztegljive jezikovne znake. V konkretnem primeru gre za jasno besedilo, ki mu sodišče ne sme pripisati nekega tretjega pomena, ki iz vsebine določb 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP ne izhaja.

Posojilo, dano v času, ko družba ni bila v kritičnem stanju in ko takega stanja ni bilo mogoče predvideti, ne spada v okvir 498. člena ZGD-1. Družbeniki, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi, če je družba pozneje prišla v krizo in zato v stečaj ali v prisilno poravnavo.

Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 56) potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z naslednjo vsebino: - zmanjšanje navadnih terjatev za 50 % oziroma 50 % poplačilo navadnih terjatev po stanju na dan 19.8.2014 (posodobljeni seznam terjatev); - odlog plačila navadnih terjatev tako, da bo plačilo izvedeno v petih letih, z dveletnim moratorijem, potem pa v treh enakih obrokih, vse šteto od pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave dalje (1. točka izreka). Poleg tega je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžnik dolžan terjatve iz 1. točke tega izreka plačati upnikom v deležih in rokih, določenih v 1. točki tega izreka (2. točka izreka).

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navajal je, da je sodišče pri izdaji sklepa nepravilno upoštevalo tudi terjatve A. S., ki jih ne bi smelo, in je zato napačno presodilo obstoj pogojev za potrditev prisilne poravnave. Glede na to, da je bila prisilna poravnava z upoštevanjem glasovalnih pravic A. S. sprejeta s 60, 899 % večino, je logično, da prisilna poravnava brez upoštevanja terjatev in (posledično) glasovalnih pravic tega upnika ne bi bila izglasovana. Zato pritožnik uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za potrditev poenostavljene prisilne poravnave zavrne oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je stroške za odgovor na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Med strankama je sporen obstoj terjatve upnika in družbenika insolventnega dolžnika A. S. in posledično njegove glasovalne pravice. Po določilu 221.e člena ima pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Po določbi četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, ki se v skladu z drugim odstavkom 221. b člena ZFPPIPP uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, ali položaj ožje povezane osebe.

Za povezane družbe se po 527. členu ZGD-1 štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: - ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem); - je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba); - so koncernske družbe; - sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, ali - so povezane s podjetniškimi pogodbami.

Upnik A. S. je fizična oseba in direktor insolventne družbe ter tudi njen družbenik z deležem 4, 6891 %. Poleg tega je tudi sin drugega družbenika, Š. S., ki ima v insolventnem dolžniku 95,3109 % poslovni delež.

Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da A. S., čeprav opravlja funkcijo direktorja insolventnega dolžnika in je njegov manjšinski družbenik, ne predstavlja z insolventnim dolžnikom povezane družbe, saj je fizična oseba in niti nima večinskega deleža v družbi insolventnega dolžnika. Prav tako ne gre za odvisne družbe ali koncernske družbe, niti za vzajemno kapitalsko udeležene družbe. Niti ni A. S. povezan z insolventnim dolžnikom s podjetniško pogodbo.

Po določilu 18. člena ZFPPIPP je ožje povezana oseba insolventnega dolžnika: 1. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki urejajo registracijo istospolne partnerske skupnosti, 2. otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke tega člena, ki nima polne poslovne sposobnosti, 3. polnoletni otrok ali posvojenec, 4. starši ali posvojitelji, 5. bratje in sestre, 6. oseba, ki z njo živi v skupnem gospodinjstvu, 7. druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in je dodeljena v skrbništvo. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom prvostopnega sodišča, da ker je insolventni dolžnik družba z omenjeno odgovornostjo, z njo A. S. kot fizična oseba ne more biti v (sorodstvenem) razmerju, kot je opredeljeno v 18. členu ZFPPIPP. Pravilnosti te ugotovitve ne spremeni niti dejstvo, da je upnik A. S. sin večinskega družbenika insolventnega dolžnika Š. S. Kriteriji za položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe po 18. členu ZFPPIPP tako v razmerju med upnikom A. S. in insolventnim dolžnikom niso podani.

10. Pritožnik navaja, da je sodišče pri presoji statusa povezane družbe oziroma ožje povezane osebe svoje zaključke napačno oprlo na izključno strogo gramatikalno razlago določil 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP, moralo pa bi uporabiti razlago omenjenih zakonskih določil po njihovem namenu, ki se kaže v preprečitvi izglasovanja prisilne poravnave osebam, ki so z insolventnim dolžnikom povezane na takšen način, da nanj odločilno vplivajo. Pritožbeno sodišče tem pritožbenim navedbam ne more pritrditi. Jezikovna razlaga pravnega pravila je prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravne norme, a hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki je sodišče pri uporabi tega pravila ne sme pristopiti. Sodišče jezikovno razlago dopolni in preveri še z drugimi metodami, ki jezikovno razlago potrdijo ali pa utemeljijo tistega izmed več možnih besednih pomenov, ki je njen pravi (pravni) pomen. Argument namena ima pomembno vlogo, vendar je kljub temu le eden izmed argumentov, ko izbiramo med dvema ali več možnimi razlagami raztegljive jezikovne znake. V konkretnem primeru pa gre za jasno besedilo, ki mu sodišče ne sme pripisati nekega tretjega pomena, ki iz vsebine določb 527. člena ZGD-1 in 18. člena ZFPPIPP ne izhaja.

11. Določilo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP glede glasovalnih pravic povezanih oseb je treba v povezavi s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 razlagati tako, da družbenik, ki je v obdobju insolventnosti namesto, da bi družbi zagotovil lastni kapital, dal družbi posojilo, nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, saj v prisilni poravnavi nima terjatve na vračilo posojila.

12. Iz ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da je upnik in družbenik A. S. na račun insolventnega dolžnika kot posojilo nakazal manjše zneske v obdobju od marca 2007 do decembra 2009, ko dolžnik še ni bil insolventen. To je razvidno iz računovodskih izkazov za leto 2008 in 2009 ter iz finančnih podatkov za obdobje 2007 do 2011. Tudi iz javno objavljenih računovodskih dokumentov na spletnih straneh AJPES-a je razvidno, da dolžnik v obdobju, ko je prejel posojilo, ni bil plačilno nesposoben, saj je vrednost premoženja večja od vsote njegovih obveznostih, prav tako pa v bilancah ni izkazane izgube. Iz teh listin je razvidna tudi že obveznost insolventnega dolžnika do upnika A. S. Na osnovi navedenega je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da je bilo posojilo A. S. dano v obdobju, ko je dolžnik normalno posloval in še ni bil insolventen. Zato ni razloga, da mu ne bi priznali pravice glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi.

13. Pritožnik zatrjuje, da prvostopno sodišče obstoja insolventnosti ni z ničemer utemeljilo, zato sklepa ni mogoče preveriti, zaradi česar naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče navedenim pritožbenim očitkom ne pritrjuje. Izpodbijani sklep ima razloge glede vprašanja insolventnosti dolžnika v času sprejema posojil od družbenika A. S. navedene v tretjem in četrtem odstavku zadnje strani obrazložitve.

14. Po določilu 14. člena ZFPPIPP je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik: 1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali 2. postane dolgoročno plačilno nesposoben. Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben: 1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost), 2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv (prim. prvi in tretji odstavek 14. člena ZFPPIPP).

15. Ob odsotnosti konkretnih pritožbenih navedb glede insolventnosti se pokaže obrazložitev sodišča prve stopnje s tem v zvezi kot povsem zadostna.

16. Pritožnik niti v pritožbi ne zatrjuje, da je dolžnik v spornem obdobju posloval z izgubo, da ni bil sposoben poravnavati svojih obveznosti oziroma da je bil v krizi ali insolventen. Pritožbenim navedbam zato ni mogoče slediti.

17. Pritožnik navaja, da so glede na datume posojil terjatve A. S. iz posojilne pogodbe kot gospodarske pogodbe (?), za katerega velja triletni zastaralni rok, že zastarale, zato upnik A. S. od dolžnika nima pravice uveljavljati njihovega plačila in zaradi zastaranja tudi nima pravice glasovati o sprejetju poenostavljenja prisilne poravnave.

18. Po določilu 335. člena Obligacijskega zakonika (OZ) z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Ker se v konkretnem primeru dolžnik na zastaranje ni skliceval, nasprotno, terjatev je uvrstil v posodobljeni seznam ugotovljenih terjatev. S tem je terjatev pripoznal, kar je povzročilo pretrganje zastaranja (prvi odstavek 364. člena OZ). Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave (drugi odstavek 369. člena OZ). Očitno torej terjatve A. S. že iz tega razloga niso zastarale.

19. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Z navedbami, ki za odločitev niso bistvene oziroma so zgolj pavšalne, se ni ukvarjalo (npr. zakaj je upnik A. S. dajal posojila namesto, da bi kot družbenik z 4,6891 % deležem dolžniku zagotovil lasten kapital, zakaj dolžnik ni ugovarjal zastaranja ...).

20. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

21. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Dolžnik z odgovorom na pritožbo ni doprinesel k odločitvi, zato sam nosi stroške zanj.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/1, 14/3, 18, 200, 200/4, 221b, 221e
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 498, 498/1, 527
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 335, 364, 364/1, 369, 369/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.05.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg4MjM1