VSL sklep Cst 444/2015

Jedro

Sodišču se ni treba opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokaza opredeliti celostno ter težiti k sintezi, kar je sodišče prve stopnje nedvomno storilo. Dokazna ocena je namreč logična, skrbna, vestna in analitično sintetična (ocena vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj) ter posledično povsem prepričljiva.

Dolžnik je ob izdelavi poročila o svojem premoženjskem stanju upošteval vse premoženje, ki ga je v tistem času imel. Prav tako je dolžnik sodišču na njegovo zahtevo dal pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih. Upnik ni zatrjeval (kaj pa tega pa tudi ne izhaja iz listinske dokumentacije v spisu), da bi upraviteljica takšne pojasnila zahtevala od dolžnika pred vložitvijo ugovora proti odpustu obveznosti, iz poročil upraviteljice pa je razvidno, da je takšne podatke na podlagi osmega odstavka 384. člena ZFPPIPP zahtevala le od upravljavcev zbirk podatkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika M. proti odpustu obveznosti.

2. V pritožbi zoper sklep upnik uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru upnika zoper odpust obveznosti ugodi, predlog za odpust obveznosti pa zavrne in postopek odpusta obveznosti ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je kot bistveno za obstoj ovire za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP ugotavljalo, ali je dolžnik s svojim premoženjem (plovilo N.), ki ga je odsvojil leto in pol pred začetkom postopka osebnega stečaja, razpolagal neodplačno oziroma za neznatno plačilo. Presojalo pa je tudi, ali je dolžnik kršil določbo 384. člena ZFPPIPP s tem, ko upraviteljice ni obvestil o prodaji.

5. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da pri odločitvi ni upoštevalo in se tudi ni opredelilo do listinskih dokazov, ki jih je predložil, temveč je svojo odločitev oprlo izključno na pričevanja družinsko povezanih oseb.

6. Prav ima sicer pritožnik, da so listine najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, za razliko od prič, ki so lahko dokaj nezanesljiv spoznavni vir, še zlasti, če gre za oddaljene dogodke in družinsko povezane osebe, vendar pa sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Okoliščina, da sodišče izpovedbo priče oceni drugače kot stranka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Z očitkom kršitve 14. točke ZPP pritožnik v resnice izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje mora oceniti dokaze in pojasniti, katerim in v kakšnem obsegu jim verjame.

7. Bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožnik uveljavlja tudi, ker se sodišče do določenih izvedenih dokazov sploh ni opredelilo, zaradi česar zaključkov sodišča ni mogoče preizkusiti. Slednje ne drži. Sodišče prve stopnje je namreč v dokaznem postopku vpogledalo v celotno listovno gradivo pravdnih strank in zaslišalo predlagane priče. Sodišču se ni treba opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokaza opredeliti celostno ter težiti k sintezi, kar je sodišče prve stopnje nedvomno storilo. Dokazna ocena je namreč logična, skrbna, vestna in analitično sintetična (ocena vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj) ter posledično povsem prepričljiva.

8. Priči sami po sebi ne gre odrekati verodostojnosti, saj velja dejanska domneva, da priče pred sodiščem govorijo resnico, sodišče prve stopnje pa je zadovoljivo pojasnilo, zakaj šteje, da ni razlogov za odstop od te domneve (skladnost in prepričljivost izpovedb prič in dolžnika). Sodišče prve stopnje je ocene izpovedb prič primerjalo med seboj in s predloženimi listinami ter ocenilo, da so navedbe dolžnika, izpovedbe prič in dolžnika, ter listine, ki jih je predložil dolžnik, konsistentne in logične.

9. Pritožnik ne specificira, do katerih „številnih listinskih dokazov, ki jih je predložil v podkrepitev svojih navedb“ se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je vpogledalo in ocenilo listine, ki sta jih vložili obe stranki ter zaslišalo dolžnika ter priči N.P. in D.F.. Po oceni višjega sodišča je dovolj prepričljivo utemeljilo, zakaj ocenjuje, da je dolžnik uspel izkazati, da plovilo na družinskega člana dolžnika ni bilo preneseno brezplačno (Pogodba o potrošniškem kreditu v višini 4.000,00 EUR, ki ga je pri A. d.d. dne 15.1.2013 vzela hči dolžnika N.P.). Višje sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da sta potek plačila kupnine in zamik med odobritvijo potrošniškega kredita in sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pojasnili obe zaslišani priči, njuno pričevanje pa je sodišče ocenilo kot resnicoljubno in verodostojno. Sodišče prve stopnje (glede na navedbo prič, da v letu 2013 nista imela kakšne posebne druge investicije, zaradi česar bi N.P. mora vzeti potrošniški kredit, in glede na odgovor prič, da živita v hiši staršev D.F., da sta oba zaposlena in večjih stroškov nimata) ni imelo razloga, da bi podvomilo v njuno izpovedbo, da je N.P. v januarju 2012 vzela potrošniški kredit za plačilo večjega dela kupnine za plovilo. Prav tako je sodišče prve stopnje pojasnilo, da tudi sosledje dogodkov, kot sta ga skladno opisali obe priči in dolžnik (tako glede dneva in kraja izročitve kupnine, glede tega, kje sta priči hranili denar do aprila, ko sta ga izročili prodajalcu, zakaj nista vzeli kredita za celotno kupnino), pri sodišču prve stopnje ni vzbudilo dvomov v resničnost izpovedb. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno sklepalo, da je dolžnik za prodano plovilo dobil plačilo in mu torej ni mogoče očitati, da je s svojim premoženjem razpolagal neodplačno.

10. Višje sodišče soglaša tudi s ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dolžniku ni mogoče očitati, da bi s svojim premoženjem razpolagal za neznatno plačilo. Sodišče prve stopnje je na podlagi oglasov prodaje primerljivih plovil ugotovilo, da so bila podobna plovila na prodaj že za ceno 5.500,00 EUR. V zvezi s cenitvijo plovila, ki jo je predložil upnik in v kateri je ugotovljeno, da je priporočena tržna cena plovila 15.000,00 EUR, pa pravilno ugotavlja, da gre za enostransko opravljeno cenitev. Izvedensko mnenje, ki je pridobljeno po naročilu ene stranke pred sodnim postopkom, nasprotna stranka pa ga ves čas obrazloženo odklanja, nima neposredne dokazne vrednosti in nanj ni mogoče opreti odločitve. Upošteva se lahko le kot del strankinih navedb. Zato ima prav sodišče prve stopnje, da cenitev, ki jo je predložil upnik, nima teže ključnega dokaza v tem postopku. Glede na to, da je dolžnik argumentirano ugovarjal predloženi cenitvi (navedel je, da je situacija na trgu drugačna, kot je bila včasih in da cena v cenitvi zato ni realna), upnik pa je svoj predlog za postavitev izvedenca pomorske stroke umaknil, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da upniku ni uspelo dokazati, da je cena plovila višja od cene, za katero je dolžniku uspelo tekom postopka dokazati, da je plovilo prodal.

11. Pri tem višje sodišče še dodaja, da iz dolžnikovih navedb (ki jim upnik ni nasprotoval) izhaja, da je dolžnik upniku sporno plovilo ponudil v poplačilo, prav tako ga je prosil, naj mu plovilo pomaga prodati v Italiji, vendar upnika za to ni bil zainteresiran.

12. Glede na to, da višje sodišče soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje v zvezi s sklenitvijo pogodbe o prodaji plovila in o plačilu kupnine, niso utemeljene pritožbene navedbe, da je pogodba fiktivna in da kupnina sploh ni bila plačana. Prav tako je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo potek dogodkov v zvezi z zamikom plačila kupnine.

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da iz Pogodbe o potrošniškem kreditu ne izhaja, da bi bil kredit vzet z namenom plačila kupnine za plovilo. Dolžnik je namreč že tekom postopka pojasnil, da je šlo za gotovinski kredit, pri katerem namen ni opredeljen.

14. Pritožba trdi, da stečajni dolžnik stečajne upraviteljice s sporno prodajo plovila ni seznanil, zato je podan ugovorni razlog in ovira za odpust obveznosti.

15. ZFPPIPP v 384. členu nalaga dolžniku, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, da da sodišču poročilo o stanju svojega premoženja, ki mora (med drugim) vsebovati popis vsega njegovega premoženja, ter predloži izjavo, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve. Na podlagi šestega odstavka navedenega člena mora dolžnik med postopkom osebnega stečaja upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni podan ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik ob izdelavi poročila o svojem premoženjskem stanju upošteval vse premoženje, ki ga je v tistem času imel. Prav tako je dolžnik sodišču na njegovo zahtevo dal pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih. Upnik ni zatrjeval (kaj pa tega pa tudi ne izhaja iz listinske dokumentacije v spisu), da bi upraviteljica takšne pojasnila zahtevala od dolžnika pred vložitvijo ugovora proti odpustu obveznosti, iz poročil upraviteljice pa je razvidno, da je takšne podatke na podlagi osmega odstavka 384. člena ZFPPIPP zahtevala le od upravljavcev zbirk podatkov.

16. Višje sodišče je v skladu s 1. odst. 360. člena ZPP odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

09.11.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 289/2016
• VSL sklep Cst 491/2014
• VSL sklep Cst 50/2013