VSL sklep Cst 451/2015

Jedro

Iz stečajne mase je po 1. točki 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, bi lahko šlo za kršitev 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 17. 3. 2015 vložil upnik B., d. d., zavrnilo (1. točka izreka) in upniku naložilo povračilo stroškov tega postopka upravitelju T. K. v znesku 354,82 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik B., d.d., uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu ugovoru zoper odpust obveznosti ugodi, postopek odpusta obveznosti ustavi, predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti pa zavrne, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je razbrati iz pritožnikovega ugovora zoper odpust obveznosti, ki ga je upnik po pozivu sodišča konkretiziral na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti dne 15. 4. 2015, je upnik uveljavljal ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP z očitkom dolžniku, da je kršil svojo obveznost iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, ker ni upravitelju sporočil spremembe stanja njegovega premoženja. Ponovno je namreč prevzel obveznosti preživljanja hčerke, ki je ni bil dolžan preživljati, saj je očitno imela zadostno premoženje, da je lahko v izvršilnem postopku kupila nepremičnino. Prevzem preživninske obveznosti naj bi izhajal iz predloga dolžnika v teku stečajnega postopka za dodatno znižanje mesečnih obveznosti (ki jih sicer plačuje po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov), zaradi obveznosti preživljanja hčerke.

5. Po šestem odstavku 384. člena ZFPPIPP mora dolžnik med postopkom osebnega stečaja 1. upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena (popis njegovega premoženja, podatke o transakcijskih računih, njihovih številkah in izvajalcih plačilnega prometa, ki jih vodijo, podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih), ali vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitve in 2., upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Ker upnik trdi, da je nepremičnino dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka zoper dolžnika kupila v izvršilnem postopku dolžnikova hčerka, to pa ni bil posel dolžnika, mu neobvestilo o hčerkinem nakupu nepremičnine ni mogoče očitati kot kršitev 2. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

6. Pritožbeno sodišče pa ne soglaša s pritožnikom, da v okvir poročanja dolžnika o njegovem premoženju iz 1. točke drugega odstavka v zvezi s 1. točko šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP spada tudi dolžnikov prevzem obveznosti, ki to premoženje obremenjuje. Dolžnikova obveznost poročanja o njegovem premoženju in spremembah le-tega je namenjena informiranju upravitelja in sodišča o obsegu premoženja, ki spada v stečajno maso za poplačilo upnikov in poslih, ki jih je izvedel dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. S predlogom za izvzem določenih sredstev stečajne mase zaradi preživninske obveznosti pa dolžniku ni mogoče očitati, da je zamolčal premoženje, ki sestavlja stečajno maso, torej mu zgolj s tem ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

7. Z začetkom stečajnega postopka je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, implementacijo tega pravila pa predstavlja določba prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, po kateri dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (ker te pravne posle v njegovem imenu lahko opravlja le upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik – 3. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP), stečajni dolžnik pa brez soglasja sodišča tudi ne more najeti kredita ali posojila, ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

8. Pritožnik skuša z zatrjevanim ravnanjem dolžnika, ki je upravitelju predlagal znižanje obveznosti do stečajne mase zaradi preživnine (ponovno prevzetih obveznosti do preživljanja hčerke ter z zamolčanim dejstvom, da je hčerka lastnica nepremičnine), dejansko očitati razpolaganje dolžnika z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, torej kršitev iz 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je zato navedene trditve pritožnika obravnavalo v okviru presoje kršitve 386. člena ZFPPIPP in pri tem ugotovilo, da so v obravnavanem primeru ostale nedokazane kršitve 386. člena ZFPPIPP. Iz izpodbijanega sklepa je razbrati, da sploh ne gre za razpolaganje dolžnika z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.

9. S takim stališčem prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče soglaša. Za kršitev 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP bi šlo le v primeru, če bi dolžnik iz naslova zakonitega preživljanja hčerke prevzel dodatne obveznosti za njeno preživljanje. Le v primeru obveznosti dolžnika za preživljanje družinskega člana, ki ga mora preživljati po zakonu, je iz stečajne mase izvzet znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo za dodelitev socialne pomoči (2. točka tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Presoja, ali je iz stečajne mase izvzet znesek za preživljanje družinskega člana, pa je po 393. členu ZFPPIPP poverjena sodišču, pri čemer se upošteva le obveznost dolžnika iz naslova zakonite preživnine. Le-to pa mora dolžnik izkazati.

10. Iz stečajne mase je po 1. točki tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Kot je bilo že obrazloženo, stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pritožnik niti ni zatrjeval, v kolikšnem znesku je dolžnik „ponovno prevzel obveznost preživljanja hčerke“. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase po 1. točki tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP, bi namreč lahko šlo za kršitev 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Tako se pokaže kot neutemeljen tudi pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi se prvostopenjsko sodišče ne opredelilo do nespornih dejstev, da je dolžnik ponovno prevzel preživninsko obveznost do hčerke, čeprav je lastnica nepremičnine, saj je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo nedokazanost kršitve 386. člena ZFPPIPP.

11. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

06.11.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 213/2011
• VSL sklep Cst 296/2013
• VSL sklep Cst 318/2014