VSL sklep Cst 395/2015

Jedro

Iz dolžnikove izjave na naroku in iz predloženih podatkov izhaja, da dolžnik svojih obveznosti že dalj časa ni sposoben poravnati, saj za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega trikratnik njegovih prejemkov, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je trajneje nelikviden.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in imenovalo upravitelja.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik in navedel, da je odločitev, da predlaga začetek osebnega stečaja, sprejel v zmoti. Res ima dolgove, vendar ne tako visoke, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu. Odplačuje jih s težavo in z zamudo, vendar ni insolventen. Predlagal je, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in postopek osebnega stečaja ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep o začetku postopka osebnega stečaja izdalo na dolžnikov predlog, ki ga je vložil na zapisnik pri sodišču.

5. Iz zapisnika z naroka (p.d. št. 1) izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnika ustrezno poučilo o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti (1. točka drugega odstavka 383.a člena ZFPPIPP), zato ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev, da je bila njegova odločitev glede vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja sprejeta v hudi zmoti, saj se ni zavedal, kakšne posledice bo zanj imel začetek postopka.

6. Pritožnik tudi zatrjuje, da na naroku za začetek postopka osebnega stečaja ni dobro razumel, kaj so ga spraševali niti ni dobro razumel posledic uvedbe stečajnega postopka, saj je gluh na obe ušesi in je v fazi testiranja služnih aparatov. Šele po tem, ko je bral zapisnik, je razumel, kaj osebni stečaj pomeni in da ima strahotne posledice zanj in za družino. Višje sodišče ugotavlja, da iz dokumentacije, ki jo je dolžnik priložil k pritožbi, izhaja, da je bil dolžnik v letu 2004 obravnavan Splošni bolnišnice Celje v zvezi s testiranjem slušnega aparata in da je 17.8.2004 dobil naročilnico za slušni aparat, za dne 18.1.2005 pa je bil naročen na kontrolo in avditorni trening. Za 16.10.2015 je naročen le na pregled. Glede na navedeno niso verjetne njegove trditve, da je (še vedno) v fazi testiranja slušnih aparatov, iz zapisnika z naroka ni razvidno, da bi dolžnik opozoril sodišče na svoje pomanjkljivosti, v pritožbi pa tudi ni trdil, da v času naroka ni uporabljal slušnega aparata.

7. Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da dolžnik kredite odplačuje, da je solventen in da ni nobene potrebe po uvedbi postopka osebnega stečaja, saj ga nobeden od upnikov ne terja in ni nobeden vložil izvršbe ali začel kakšnega drugega postopka zoper njega. Višje sodišče ugotavlja, da iz listin, ki jih je predložil sam dolžnik na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti izhaja, da se zoper dolžnika vodi 10 izvršilnih zadev (seznam izvršilnih zadev). Dolžnik je v zadevi VL 14/91302 predložil poročilo izvršitelja o neuspešnem rubežu, iz katerega izhaja, da je izvršitelj ob rubežu premičnin dne 25.2.2015 (po večkratnem obisku dolžnika) ugotovil, da dolžnik nima rubljivih predmetov, da ima več dolgov in je v teku več izvršilnih zadev, dolžnik pa je izvršitelju zatrdil, da pripravlja vse potrebno za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnik v pritožbi trdi, da ne ve, kako se je v zapisniku z naroka z dne 13.5.2015 znašel zapis, da njegovi dolgovi znašajo 34.000,00 EUR, višje sodišče pa ugotavlja, da iz zapisnika izhaja, da gre za dolžnikovo navedbo na naroku, sodišče prve stopnje pa je pravilno na podlagi te dolžnikove izjave in listin, ki jih je predložil dolžnik, ugotovilo višino njegovih dolgov.

8. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajna nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Domneva se, da je trajna nelikvidnost podana, če dolžnik, ki je potrošnik, več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti, v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev (prva alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je navedlo, da iz dolžnikove izjave na naroku in iz predloženih podatkov izhaja, da dolžnik svojih obveznosti že dalj časa ni sposoben poravnati, saj za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega trikratnik njegovih prejemkov (3. točka drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Pri svoji odločitvi je upoštevalo, da je dolžnik invalidsko upokojen in prejema invalidnino v višini 296,00 EUR, njegovi dolgovi pa znašajo 34.000,00 EUR. Po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi vsega, kar je zatrjeval in k predlogu priložil dolžnik, povsem pravilno ugotovilo, da je dolžnik insolventen (trajna nelikvidnost – 1. točka prvega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).

9. Pritožnik zatrjuje, da so njegovi dolgovi mnogo manjši od njegovega premoženja (in da torej ni prezadolžen). Glede na to, da je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o dolžnikovi insolventnosti na ugotovitev njegove trajnejše nelikvidnosti, se mu s to (drugo) predpostavko insolventnosti ni bilo potrebno ukvarjati.

3. 8. Na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

06.11.2015

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 294/2021
• VSL sklep Cst 343/2022
• VSL sklep Cst 257/2011