VSL sklep Cst 441/2015

Jedro

Neodločitev sodišča o predlogu upravitelja za končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom še ne daje podlage stečajnemu upravitelju, da bi svoje delo upravitelja omejil v smislu, kot da je takšnemu predlogu bilo ugodeno.

Ni mogoče govoriti o neznatni vrednosti stečajne mase oziroma, da ta ne zadošča za stroške stečajnega postopka, dokler so še odprte možnosti za uveljavljanje morebitnih zahtevkov do tretjih v korist stečajnega dolžnika.

Neizvedba postopka preizkusa terjatev in prenos dela premoženja, ki je bilo v posesti stečajnega dolžnika, na posamezne upnike brez ustrezne zakonske podlage, pomeni samovoljno ravnanje upravitelja, ki samo po sebi predstavlja razrešitveni razlog v smislu 1. točke 118. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 143) je sodišče prve stopnje razrešilo S. Z. s funkcije upravitelja in za novo upraviteljico imenovalo A. J.

2. V pritožbenem roku je pritožbo (redna št. 148) zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil razrešeni upravitelj. V pritožbi je zatrjeval, da pri vodenju stečajnega postopka ni bilo hujših kršitev in da z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo njegovih obveznosti ni prišlo do kršenja interesa upnikov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o razrešitvi upravitelja utemeljilo na razrešitvenem razlogu iz 1. točke 118. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju,(1) to je na kršitvi obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Sodišče prve stopnje je kršitev obveznosti upravitelja opredelilo v treh sklopih in sicer:

- da ni podal načrta poteka stečajnega postopka kljub izteku časa, predvidenega s sklepom z dne 24. 7. 2014 (redna št. 70),

- da upravitelj ni izdelal preizkusa terjatev, ki so bile prijavljene v stečajnem postopku nad dolžnikom in

- da v samem postopku ni jasen obseg stečajne mase.

5. Pritožnik v pritožbi izpodbija očitane kršitve v zvezi z nedokončanjem stečajnega postopka v predvidenem roku na podlagi potrjenega načrta poteka stečajnega postopka s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 24. 7. 2014 (redna št. 70) predvsem s sklicevanjem na okoliščino, da prvostopenjsko sodišče še vedno ni odločilo o predlogu upravitelja z dne 26. 6. 2014 za končanje postopka brez razdelitve upnikom.

6. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je pritožnik dejansko 25. 6. 2014 sodišču predložil predlog načrta poteka stečajnega postopka (redna št. 61), v katerem je predvidel unovčevanje premoženja dolžnika do 1. 7. 2014 in zaključek stečajnega postopka do 30. 9. 2014. Sodišče je predlog upravitelja potrdilo s sklepom dne 24. 7. 2014 (redna št. 70). Pritožnik je kot upravitelj dne 26. 6. 2014 sodišču predlagal končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (redna št. 63) po 378. členu ZFPPIPP, o katerem pa prvostopenjsko sodišče še ni odločilo. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožbenim ugotovitvam, da iz spisovnih podatkov ni najti razumnega razloga, da sodišče o tem predlogu upravitelja ni odločalo. Ne glede na to pa sama neodločitev sodišča o predlogu upravitelja za končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom še ne daje podlage stečajnemu upravitelju, da bi svoje delo upravitelja omejil v smislu, kot da je takšnemu predlogu bilo ugodeno.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da bi potem, ko je bilo razvidno, da stečaja ne bo mogoče zaključiti do 30. 9. 2014 v skladu z njegovim predlogom načrta z dne 25. 6. 2014, pritožnik moral predlagati spremembo načrta poteka stečaja. Sicer pa je pritožnik v predlogu načrta (redna št. 61) predvidel rok unovčevanja premoženja dolžnika do 1. 7. 2014. Medtem pa sodišče prve stopnje pravilno povzema, da je pritožnik prvi predlog za soglasje k prodaji premoženja vložil šele 3. 10. 2014, torej po izteku roka, predvidenega za zaključek stečajnega postopka v predlogu načrta. Tudi v kolikor bi prvostopenjsko sodišče ugodilo predlogu pritožnika z dne 26. 6. 2014 za končanje stečajnega postopka brez razdelitve, to ne pomeni, da stečajni upravitelj ne bi bil dolžan premoženja stečajnega dolžnika unovčiti zaradi poplačila stroškov stečajnega postopka. S tem v zvezi je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na smiselno uporabo drugega do enajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP in na prenos neunovčenega premoženja na Republiko Slovenijo oziroma na dobrodelno organizacijo. Takšno postopanje je namreč predvideno le za neunovčljivo premoženje, na kar pa ni mogoče sklepati še preden je stečajni upravitelj sploh poskušal unovčiti premoženje, s katerim je razpolagal stečajni dolžnik.

8. Ne glede na to, da prvostopenjsko sodišče nerazumno dolgo ni odločilo o predlogu pritožnika za zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, pa pritožbeno sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da bi bil tak predlog utemeljen samo pod predpostavko, da je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. Da bi sodišče o utemeljenosti takšnega predloga lahko odločalo, je nujna predpostavka, da je v času odločanja jasen obseg stečajne mase. V stečajno maso spada celotno premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in (vsaj delno) poplačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP).

9. Ena od glavnih nalog stečajnega upravitelja je med drugim tudi ta, da v okviru otvoritvenega poročila (294. člen ZFPPIPP) izdela opis stečajne mase, ki mora vključevati tudi podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja. Stečajna masa pa poleg premoženja, s katerim ob začetku stečajnega postopka razpolaga stečajni dolžnik, obsega tudi potencialno premoženje, ki bo doseženo v korist stečajne mase v posledici izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Del premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, pa so tudi terjatve, ki bi jih lahko uveljavljal stečajni dolžnik na različnih pravnih podlagah (na primer odškodninski, obogatitveni ali drugi restitucijski zahtevki). Stečajni upravitelj je v stečajnem postopku zaradi zavarovanja interesov upnikov dolžan ravnati s profesionalno skrbnostjo in v tem smislu storiti vse potrebno, da se ugotovi obseg stečajne mase, kakor tudi za unovčenje te stečajne mase in na ta način omogoči poplačilo upnikov.

10. Pritožnik je v otvoritvenem poročilu (redna št. 60) z dne 25. 6. 2014 sicer zatrjeval majhen obseg premoženja, s katerim razpolaga stečajni dolžnik. Hkrati pa je ugotavljal možnost povečanja premoženja z uspešnim izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ob tem, ko je sam pritožnik v otvoritvenem poročilu nakazoval na potencialno premoženje, ki bi lahko prišlo v stečajno maso, je bil že iz tega razloga preuranjen njegov predlog, vložen 26. 6. 2014, da naj se stečajni postopek konča brez razdelitve. Pritožnik se je v izrednem poročilu upravitelja z dne 18. 7. 2014 (redna št. 66) skliceval na pomanjkanje sredstev za vodenje sodnih postopkov, preko katerih bi stečajni dolžnik napolnil stečajno maso iz naslova zahtevkov do tretjih oseb in hkrati objavil poziv za založitev predujma za začetek in vodenje sodnih postopkov nasproti dolžnikom. To poročilo se med drugim sklicuje na navedbe upnika M. S. v vlogi z dne 7. 7. 2014, ki se nanašajo na poslovanje stečajnega dolžnika tudi preko gostilne V., iz česar naj bi izvirale nove potencialne terjatve stečajnega dolžnika do tretjih oseb. Iz navedenega je razvidno, da se je tudi tekom stečajnega postopka spreminjal dejanski okvir potencialnega obsega stečajne mase stečajnega dolžnika. Navedene ugotovitve same po sebi izključujejo podlago za zaključek stečajnega postopka v smislu 378. člena ZFPPIPP, saj ni mogoče govoriti o neznatni vrednosti stečajne mase oziroma, da ne zadošča za stroške stečajnega postopka, dokler so še odprte možnosti za uveljavljanje morebitnih zahtevkov do tretjih v korist stečajnega dolžnika. Pavšalno sklicevanje pritožnika v svojih poročilih in predlogih na tveganost uspeha v sodnih postopkih za to ne zadostuje.

11. Ob tem, ko že ob vložitvi predloga pritožnika z dne 26. 6. 2014 ni bilo podlage za končanje stečajnega postopka brez razdelitve, tekom nadaljnjega postopka pa se je izkazovala možnost pridobitve dodatnega potencialnega premoženja v korist stečajne mase, se izkaže kot utemeljen očitek prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da bi pritožnik moral prilagoditi načrt poteka stečajnega postopka in predlagati njegovo spremembo. Takšno neaktivnost pritožnika je prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo kot kršitev njegovih obveznosti, ne glede na to, da ga je prvostopenjsko sodišče na to posebej opozorilo šele s pozivom dne 28.5.2015 (redna št. 140).

12. V celoti pa je neutemeljena pritožba v tistem delu, s katerim izpodbija očitek prvostopenjskega sodišča, da je pritožnik kršil določila zakona, ker ni izdelal preizkusa terjatev. Sklicevanje pritožnika na predlog za končanje stečajnega postopka brez razdelitve ni zadostno. Pritožnik se pri tem sicer sklicuje na določbo petega odstavka 378. člena ZFPPIPP, po kateri se ne opravi preizkus terjatev ob izpolnjenih dejanskih predpostavkah iz prvega odstavka 378. člena ZFPPIPP. Neopravljanje preizkusa terjatev je pogojeno z neznatnostjo stečajne mase oziroma, da le-ta ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. Pritožnik je bil pozvan na izdelavo osnovnega seznama preizkušenih terjatev z obvestilom sodišča z dne 9. 6 2014 (redna št. 55), na osnovi česar bi moral biti preizkus prijavljenih terjatev opravljen do 9. 7. 2014. Ker ob vložitvi predloga za končanje stečajnega postopka še ni bil jasen obseg stečajne mase stečajnega dolžnika (med drugim so bili še odprti roki za vložitev izpodbojnih tožb), ni bilo izkazane podlage za neopravo preizkusa terjatev upnikov, ki so terjatve prijavili v zakonitem roku. Okoliščina, da bodo v stečajnem postopku v posledici izvedenega preizkusa terjatev s tem v zvezi nastali dodatni stroški stečajnega postopka, zato ne more biti odločilna.

13. V celoti je neutemeljena pritožba tudi v tistem delu, ki se nanaša na postopanje pritožnika v smislu neizdelave preizkusa terjatev upnikov, ki so uveljavljali izločitveno pravico. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je pritožnik še pred izdelavo otvoritvenega poročila dne 17. 6. 2014 prvostopenjskemu sodišču predlagal izdajo sklepa, na podlagi katerega naj bi se upniku C. d. o. o., del opreme, za katero je prijavil izločitveno pravico, katero je pritožnik priznal, izročilo navedenemu izločitvenemu upniku (predlog na redni št. 56). Sodišče prve stopnje je s pojasnilom z dne 18. 6. 2014 (redna št. 57) pritožniku pravilno pojasnilo, da ni zakonske podlage za takšen način razpolaganja s predmeti, s katerimi je razpolagal stečajni dolžnik, ne da bi bil predhodno izveden postopek preizkusa prijavljenih terjatev. Ker imajo v postopku preizkusa terjatev poleg stečajnega upravitelja pravico prerekati terjatev z ugovorom tudi upniki, zgolj okoliščina, da je stečajni upravitelj izločitveno pravico priznal izven postopka preizkusa terjatev, še ni zadostna podlaga za razpolaganje s premoženjem, na katero se prijavljena izločitvena pravica nanaša. To pa pomeni, da bi pritožnik tudi iz tega razloga nujno moral izvesti postopek preizkusa prijavljenih terjatev, kar bi omogočilo nastanek učinka priznane terjatve oziroma izločitvene pravice v smislu petega odstavka 67. člena v zvezi s prvim odstavkom 309. člena ZFPPIPP. V pritožbi pritožnik s tem v zvezi pojasnjuje, da je kljub nestrinjanju prvostopenjskega sodišča z izdajo sklepa o prenosu tega dela premoženja izločitvenemu upniku brez izvedenega postopka preizkusa terjatev, to premoženje na lastno pest izročil navedenemu upniku. Takšen način postopanja stečajnega upravitelja sam po sebi predstavlja grobo kršitev temeljnega načela, uzakonjenega v ZFPPIPP, da mora stečajni upravitelj imeti podlago v sklepu sodišča za razpolaganje s premoženjem, ki je ob začetku stečajnega postopka v sferi stečajnega dolžnika. Takšnega načina postopanja pritožnika, ki nima nobene zakonske podlage, ni mogoče opravičevati zgolj s sklicevanjem na izogibanje dodatnih stroškov stečajnega postopka, ki bi nastali z izvajanjem preizkusa terjatev. Zato predstavlja neizvedba postopka preizkusa terjatev in prenos dela premoženja, ki je bilo v posesti stečajnega dolžnika, na posamezne upnike brez ustrezne zakonske podlage, samovoljno ravnanje, ki samo po sebi predstavlja razrešitveni razlog v smislu 1. točke 118. člena ZFPPIPP.

14. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo tudi, da glede na postopanje pritožnika ni jasen obseg stečajne mase in se pri tem osredotočilo predvsem na nejasen način prodaje pontonskega splava, za prodajo katerega je podal predlog 9. 4. 2015 (redna št. 130). V samem predlogu se je pritožnik skliceval na nejasnost glede lastniškega stanja navedenega osnovnega sredstva, kakor tudi, da stečajni dolžnik navedenega osnovnega sredstva nima v posesti. Iz predloga sploh ni razvidno, da bi pritožnik poskušal odpraviti negotovost glede lastništva navedene opreme v razmerju do uporabnika le-te ali njegovega najemodajalca. Izvajanje prodaje, še preden bi bilo razčiščeno lastništvo navedenega objekta, oziroma omogočeno razpolaganje z njim s strani stečajnega dolžnika, bi samo po sebi onemogočalo realizacijo takšnega pravnega posla. Ob tem pa ne gre spregledati, da je pritožnik v svojih rednih poročilih in v predlogih po eni strani prilagajal navedbe glede obsega potencialnega premoženja stečajnega dolžnika novim okoliščinam, na katere sta opozarjala predvsem upnika (in tudi družbenika stečajnega dolžnika) M. S. in D. D. (dopisa z dne 10. 7. 2014 – redna št. 65 in z dne 28. 7. 2014 – redna št. 75 in izjava z dne 10. 11. 2014 – redna št. 108). Po drugi strani pa se je pritožnik kljub svojemu sklicevanju na potencialno premoženje stečajnega dolžnika vseskozi skliceval na to, da so izpolnjeni pogoji za zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Takšno apriorno stališče stečajnega upravitelja tudi navzven daje vtis, da zasleduje zgolj interes k čim hitrejšemu zaključku stečajnega postopka, ne pa doseganju namena napolnitve stečajne mase in vsaj delnega poplačila upnikov stečajnega dolžnika.

15. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje končni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da ugotovljene kršitve rušijo zaupanje sodišča v delo imenovanega stečajnega upravitelja. Zato je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno sklepalo, da je podan razrešitveni razlog iz 1. točke 118. člena ZFPPIPP.

16. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

----------

Op. št. (1): Uradni list RS št. 126/2007 s spremembam – v nadaljevanju ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

30.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 444/2016
• VSL Sklep Cst 246/2019
• VSL sklep Cst 512/2015