VSL sklep Cst 430/2015

Jedro

Razlogi za neizpolnitev obveznosti (slabo zdravstveno stanje, štiri operacije od leta 2009 dalje) niso pravno pomembni pri presoji obstoja materialnopravnih pogojev za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

ZFPPIPP dopušča, da začetek stečajnega postopka predlaga tudi upnik, pri tem ni ovira, da gre za upnika, ki naj bi imel po trditvi dolžnika položaj hipotekarnega upnika prvega vrstnega reda. To velja tudi za postopek osebnega stečaja. Osnovno pravilo je, da je treba svoje dolgove ob njihovi zapadlosti poravnati. Če dolžnik tega ne stori, se izpostavi raznim postopkom, v katerih lahko upnik uveljavi svojo pravico do poplačila terjatve, ki je del ustavne pravice do zasebne lastnine, pri čemer ima tudi pravico do sodnega varstva. Posluži se lahko kakršnega koli sodnega varstva, ena od možnosti je tudi stečajni postopek in s tem postopek osebnega stečaja, če meni, da bo tako dosegel poplačilo svoje terjatve. Upniku te pravice, razen izjemoma, ni mogoče omejiti. Zakon upniku tudi ne nalaga, da bi moral svoj pravni interes za postopek osebnega stečaja nad svojim dolžnikom posebej izkazovati oziroma utemeljiti. Tudi ni mogoče sprejeti pritožbenega razlogovanja, da bi bil upnik poplačan v izvršilnem postopku, zato je začetek stečajnega postopka popolnoma nepotreben. ZFPPIPP odnos med tekočim izvršilnim in stečajnim postopkom ureja v 132. člen ZFPPIPP. Torej že iz samega zakona izhaja, da možnost poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku ne predstavlja ovire za postopek osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in imenovalo upraviteljico.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta izpolnjena oba materialnopravna pogoja za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Upnik ima zoper dolžnika terjatev po notarskem zapisu v višini (glavnica) 108.366,43 EUR. Terjatev je zapadla in je že predmet izvršilnega postopka (In 1423/2010). S tem je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 231. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Nadalje je ugotovilo, da dolžnik ni zaposlen. S tem je izpolnjen pogoj insolventnosti (trajnejša nelikvidnost) iz druge alineje 3. točke 14. člena ZFPPIPP. Teh pravno pomembnih ugotovitev dolžnik v pritožbi v ničemer izpodbija (tega tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni storil), razen s pavšalno navedbo, da ni insolventen, kar pa ne zadošča. Razlogi za neizpolnitev obveznosti (slabo zdravstveno stanje, štiri operacije od leta 2009 dalje) niso pravno pomembni pri presoji obstoja materialnopravnih pogojev za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

6. Dolžnik v pritožbi navaja, da je stečaj nad dolžnikom zadnja možnost, ki bi si jo moral izbrati upnik. S tem postopkom je postavljen v izrazito slabši položaj. Upnik je, po pritožbenih navedbah, hipotekarni upnik prvega vrstnega reda in bo tako ali tako v celoti poplačan. Višje sodišče ne vidi, v čem bi bil dolžnik sedaj v izraziteje slabšem položaju, razen v tem, da bo nad dolžnikovim premoženjem opravljen stečajni postopek, ki se glede unovčenja stečajne mase rahlo razlikuje od izvršilnega postopka. Zaradi tega ta postopek še ni nedopusten. Sicer pa je ustaljeno stališče sodne prakse,(1) da ZFPPIPP dopušča, da začetek stečajnega postopka predlaga tudi upnik, pri tem ni ovira, da gre za upnika, ki naj bi imel po trditvi dolžnika položaj hipotekarnega upnika prvega vrstnega reda. To velja tudi za postopek osebnega stečaja. Osnovno pravilo je, da je treba svoje dolgove ob njihovi zapadlosti poravnati. Če dolžnik tega ne stori, se izpostavi raznim postopkom, v katerih lahko upnik uveljavi svojo pravico do poplačila terjatve, ki je del ustavne pravice do zasebne lastnine, pri čemer ima tudi pravico do sodnega varstva. Posluži se lahko kakršnega koli sodnega varstva, ena od možnosti je tudi stečajni postopek in s tem postopek osebnega stečaja, če meni, da bo tako dosegel poplačilo svoje terjatve. Upniku te pravice, razen izjemoma, ni mogoče omejiti. Zakon upniku tudi ne nalaga, da bi moral svoj pravni interes za postopek osebnega stečaja nad svojim dolžnikom posebej izkazovati oziroma utemeljiti. Tudi ni mogoče sprejeti pritožbenega razlogovanja, da bi bil upnik poplačan v izvršilnem postopku, zato je začetek stečajnega postopka popolnoma nepotreben. ZFPPIPP odnos med tekočim izvršilnim in stečajnim postopkom ureja v 132. člen ZFPPIPP (primerjaj tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP). Torej že iz samega zakona izhaja, da možnost poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku ne predstavlja ovire za postopek osebnega stečaja.

7. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

--------------------

(1) Primerjaj VSL sklep Cst 268/2015 z dne 12. 5. 2015.

Datum zadnje spremembe:

28.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 247/2020
• VSL Sklep Cst 445/2020
• VSL sklep Cst 213/2015