VSL sklep Cst 448/2015

Jedro

Ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora dolžnik izkazati, da obstajajo resne možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mu ZFPPIPP v 2. odstavku 236. člena nalaga, da že ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja predloži ustrezne listine, ki takšno resno možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja izkazujejo. To pomeni, da mora dolžnik že izvajati določene aktivnosti za svoje finančno prestrukturiranje in odpravo insolventnosti, zaradi česar je določen tudi kratek 3-dnevni rok za dopolnitev dolžnikove zahteve za odložitev odločanja za predložitev manjkajočih listin.

Če je dolžnik predvidel dokapitalizacijo družbe z novimi denarnimi vložki, kot je razbrati iz zahteve za odložitev odločanja, bi namreč moral skladno s 4. točko drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP predložiti vsaj dokaz o objavi sklica skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom K. d. o. o. in imenovalo upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik z nosilnim razlogom, da upnik D. še ni zaključil pogovorov s potencialnim investitorjem oziroma ponudnikom za odkup terjatev, ki izraža resen interes za prevzem družbe pred stečajem. Predlagal je, da pritožbeno sodišče „ugovoru ugodi ter začasno ustavi postopek oziroma ga vrne v ponovno odločanje“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kadar predlog za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika poda upnik, ima dolžnik dve možnosti: 1. lahko izpodbija procesno legitimacijo predlagatelja, ker njegova terjatev ne obstaja ali pa izpodbija zatrjevano insolventnost (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), 2. dolžnik lahko zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost (prvi odstavek 236. člena ZFPPIPP). Dolžnik se je z vložitvijo zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka očitno odločil za drugo možnost. Odpravo insolventnosti pa lahko dolžnik doseže bodisi z izvedbo finančnega prestrukturiranja zunaj postopka prisilne poravnave bodisi pripravi vse potrebno za izvedbo prestrukturiranja znotraj postopka prisilne poravnave.

5. Iz zahteve za odložitev odločanja izhaja, da se dolžnik dogovarja s potencialnimi partnerji, ki naj bi odkupili terjatev D. (očitno za dokapitalizacijo dolžnika) in da že predvideva ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki se nanašajo na poslovno in tržno prestrukturiranje, racionalizacijo poslovanja in izvajanje programa varčevalnih ukrepov, dezinvestiranje poslovno nepotrebnega premoženja in iskanja strateškega partnerja, s tem pa izbral način finančnega prestrukturiranja izven postopka prisilne poravnave.

6. Ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pa mora dolžnik izkazati, da obstajajo resne možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mu ZFPPIPP v drugem odstavku 236. člena nalaga, da že ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja predloži ustrezne listine, ki takšno resno možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja izkazujejo in so opredeljene v 1. do 4. točki drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora dolžnik že izvajati določene aktivnosti za svoje finančno prestrukturiranje in odpravo insolventnosti, zaradi česar je določen tudi kratek 3-dnevni rok za dopolnitev dolžnikove zahteve za odložitev odločanja za predložitev manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP.

7. Dolžnik pa tudi po pozivu sodišča v sklepu St 370/2015 z dne 16. 4. 2015 k dopolnitvi nepopolne zahteve za odložitev odločanja zahtevanih listin glede na izbrani način finančnega prestrukturiranja ni predložil. Če je dolžnik predvidel dokapitalizacijo družbe z novimi denarnimi vložki, kot je razbrati iz zahteve za odložitev odločanja, bi namreč moral skladno s 4. točko drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP predložiti vsaj dokaz o objavi sklica skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala. V nasprotju z navedeno obveznostjo predložitve listin pa je dolžnik zgolj ponovno predlagal odlog odločanja o upnikovem predlogu, ne da bi izpolnil tudi v dodatno s sklepom St 370/2015 z dne 16. 4. 2015 danem roku formalne pogoje za odločanje sodišča o njegovi zahtevi.

8. Ker torej prvostopenjsko sodišče ni imelo popolne zahteve dolžnika za njeno obravnavanje, tudi ni moglo ugoditi njegovi zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, pač pa je glede na opisano situacijo nepopolne zahteve dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka imelo podlago za neizpodbojno zakonsko domnevo o dolžnikovi insolventnosti v petem odstavku 236. člena ZFPPIPP, za odločitev o začetku stečajnega postopka brez odloga odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in brez razpisa naroka pa v prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP.

9. S pritožbenimi trditvami, da upnik D. še vedno vodi pogajanja za odkup njegovih terjatev do dolžnika, pri tem pa pritožnik v pritožbi navaja dva nova potencialna kupca teh terjatev, ki naj bi bila zainteresirana za prevzem dolžnika (v zahtevi za odlog odločanja o upnikovem predlogu za stečaj je navedel enega, v odzivu na sklep sodišča o dopolnitvi zahteve za odlog dva druga, v pritožbi pa spet dva povsem nova interesenta za prevzem dolžnika), pritožnik ne more uspeti, saj za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantne, kažejo pa, da tudi še v času pritožbe dolžnik ne ve za dejanskega investitorja, ki bi bil pripravljen z vlaganji v družbo omogočiti dolžniku odpravo njegove insolventnosti in da je dolžnik ves čas le v pričakovanju rešitelja brez izkazanih lastnih potrebnih aktivnosti za odpravo insolventnosti.

10. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

28.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 404/2017
• VSL sklep III Cpg 989/2010
• VSL sklep Cst 522/2015