VSL sklep I Cp 110/2015

Jedro

Predpostavke pod katerimi je položitev pri sodišču dopustna, alternativno našteva prvi odstavek 302. člena OZ. Za nobenega od naštetih primerov v omenjenem členu OZ v obravnavanem primeru ne gre. Uporaba določil o sodnem depozitu zato ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog za sodni depozit zavrne.

II. Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti 326,20 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni po prejemu sklepa, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom na predlog J. K. v sodni depozit sprejelo premičnine, ki so v nadaljevanju sklepa naštete (točka 1 izreka sklepa). Odločilo je, da nepremičnine, ki jih je sprejelo v sodni depozit ostanejo v hrambi pri J. K. (točka 2 izreka sklepa), nasprotna udeleženka I. K. pa lahko položene stvari dvigne v roku petih let po pravnomočnosti tega sklepa, drugače bodo pripadle Republiki Sloveniji (točka 3 izreka sklepa). Predlagatelj je dolžan plačati letno takso v višini 410,00 EUR v skladu s tarifno številko 10301 ZST-1 (točka 4 izreka sklepa). Nasprotni udeleženki je naložilo, da predlagatelju povrne stroške postopka v višini 712,44 EUR v roku 15 dni po izdaji sklepa, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (točka V izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi, podrejeno pa ugodi in vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Pritožba očita sodišču, da je odločilo brez naroka, čeprav je bilo iz odgovora na predlog jasno razvidno, da so med udeležencema sporna dejstva, zaradi katerih bi bilo nujno razpisati narok, čeprav ni obvezen. Že v odgovoru na predlog je nasprotna udeleženka navedla, da na naslovu X. ni premičnin, ki bi ji pripadale. Sodišče bi tako že na podlagi predloženih listin moralo zaključiti, da je predlog nesklepčen in nasprotna udeleženka ni prišla v zamudo. Ker zamuda nasprotne udeleženke kot upnice ni nastopila, bi moralo sodišče predlog zavrniti. Razčistiti bi moralo sporno vprašanje, na katerem naslovu se dejansko nahajajo premičnine. V posledici napačne odločitve o predlogu, je napačna tudi odločitev o stroških postopka. Ker depozit ni pri sodišču ampak pri predlagatelju, je letna taksa odmerjena brez podlage. Sodišče tudi ni navedlo določil zakona na podlagi katerih je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna plačati stroške predlagatelja. Obrazložitev je v tem delu neustrezno obrazložena, za izdajo izpodbijanega sklepa ni podlage, zato je potrebno sklep razveljaviti.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Zavrača pritožbene navedbe nasprotne udeleženke in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi 168. člena ZNP sodišče v sodni depozit sprejme denar, dragocene kovine in izdelke iz teh kovin in vrednostne papirje, ki se lahko vnovčijo, če je tako določeno s posebnim predpisom. V obravnavanem primeru sta stranki postopka v dveh nepravdnih in enem pravdnem postopku razdelili skupno premično premoženje. Iz odločb izhaja zgolj to, katera premičnina komu od bivših zakoncev pripada. Nesporno je, da se premičnine nahajajo pri predlagatelju. Očitno pa obe stranki tudi vesta, kje, na katerem kraju premičnine so. Iz odločb ne izhaja, da bi imel eden ali drugi kakšno obveznost komu kaj izpolniti. Tako ni mogoče govoriti, da je kdo v zamudi.

6. Predpostavke pod katerimi je položitev pri sodišču dopustna, alternativno našteva prvi odstavek 302. člena OZ. Za nobenega od naštetih primerov v omenjenem členu OZ v obravnavanem primeru ne gre. Uporaba določil o sodnem depozitu zato ne pride v poštev. Ker je sodišče pri odločanju napačno uporabilo materialno pravo (odločitev je oprlo na določila o sodnem depozitu, ki ga ureja Zakon o nepravdnem postopku v členih od 168 do 177 in določilih o zamudi upnika OZ 300. člen in nadaljnji) je bilo napadeni sklep razveljaviti in zahtevek za sodni depozit zavrniti.

7. Ker je nasprotna udeleženka s pritožbo uspela, ji je predlagatelj dolžan povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 326,20 EUR. To so stroški nagrade za postopek s pritožbo v višini 283,20 EUR, pavšal v višini 20,00 EUR in sodno takso v znesku 23,00 EUR. Odločitev o stroških temelji na določilu petega odstavka 35. člena ZNP.

Datum zadnje spremembe:

28.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1805/2014
• VSK Sklep I Cp 418/2020
• VSL sklep I Cp 2128/99