VSL sklep Cst 447/2015

Jedro

Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba ni dovoljena. To pomeni, da se odločitev sodišča o združitvi postopkov lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.

ZFPPIPP natančno ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Izven tega okvira ni mogoče priznavati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo. Določil ZPP, ki urejajo pravico tretje osebe, da se kot intervenient na strani ene od pravdnih strank pridruži v pravdnem postopku, zato ni mogoče niti smiselno uporabljati v postopku insolventnosti.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skupno obravnavanje združilo postopka z upniškima predlogoma za začetek prisilne poravnave nad dolžnikom, ki sta ju dne 2.6.2015 vložila skupina predlagateljev (G. d.d., Z. d.d., U. d.d., P. d.d., S. d.d., S. p. d.d., matična št. 001, S. p. d.d., matična št. 002 (v nadaljevanju: predlagatelji 1) in dne 10.6.2015 predlagatelj Družba za upravljanje terjatev bank d.d. (DUTB d.d., v nadaljevanju: predlagatelj 2).

2. V pritožbi zoper sklep dolžnik predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži ločeno obravnavanje predloga upnika predlagatelja DUTB d.d in nato njegov predlog zavrže.

3. Upnik - predlagatelj G. d.d. vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog DUTB d.d. za začetek prisilne poravnave nad dolžnikom, vložen 10.6.2015, zavrže. Podrejeno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča (Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, str. 633 in str. 642), zoper tak sklep pa posebna pritožba po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni dovoljena. Izpodbijani sklep zato vsebuje pravilen pravni pouk, da zoper njega ni (posebne) pritožbe. To pomeni, da se odločitev sodišča o združitvi postopkov lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP).

6. Višje sodišče je zato pritožbo zoper sklep o združitvi postopkov obravnavalo skupaj s pritožbo o glavni stvari (skupaj s pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave), zaradi narave (elektronskega) vpisnika pa je o zadevah odločilo z dvema ločenima sklepoma.

7. Višje sodišče soglaša z dolžnikom, da je le na podlagi popolnega predloga mogoče začeti postopek prisilne poravnave. Kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, predlog DUTB d.d. v času izdaje sklepa o združitvi (22.6.2015) še ni bil popoln. Tako sta bila z izpodbijanim sklepom v skupno obravnavanje združena dva upniška predloga za začetek prisilne poravnave nad dolžnikom, ki sta bila v bistveno različni fazi obravnave, saj je bilo o predlogu upnikov predlagateljev 1 že odločeno (glavni postopek), upnika predlagatelja 2 pa je sodišče šele pozvalo k dopolnitvi nepopolnega predloga (predhodni postopek). Sodišče prve stopnje s tem, ko je združilo postopka o obeh predlogih, o predlogu upnika DUTB d.d za začetek prisilne poravnave še ni odločilo.

8. Nepravilno je sklicevanje sodišča prve stopnje v zvezi s položajem predlagatelja 2 na smiselno uporabo 201. člena ZPP (udeležba intervenienta).Višje sodišče pojasnjuje, da se v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zgolj glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. ZFPPIPP natančno ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Izven tega okvira ni mogoče priznavati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo. Določil ZPP, ki urejajo pravico tretje osebe, da se kot intervenient na strani ene od pravdnih strank pridruži v pravdnem postopku, zato ni mogoče niti smiselno uporabljati v postopku insolventnosti (tako tudi odločba Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 116/2014 in VSL sklep Cst 96/2014).

9. Ker je sodišče prve stopnje z nepravilno uporabo 300. člena ZPP zagrešilo bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa o združitvi, je višje sodišče pritožbama ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pri čemer je višje sodišče odgovorilo le na sporna vprašanja, ki se tičejo nepravilnosti v zvezi združitvijo postopkov. Na ostala (vsebinska) sporna vprašanja, ki se tičejo postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, je višje sodišče odgovorilo v sklepu Cst 450(2015.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

28.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cpg 133/2004
• VSK sklep II Cpg 160/2005
• VSL sklep III Cpg 144/2005