VSL sklep Cst 450/2015

Jedro

Nad dolžnikom ni mogoče voditi dveh (vzporednih) postopkov zaradi insolventnosti. Pri obeh predlogih upnikov gre za dva enaka predloga - obe skupini upnikov predlagata, naj se nad dolžnikom potrdi prisilna poravnava. Vendar iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nameravajo upniki vložiti dva (bistveno) različna naknadna predloga za prisilno poravnavo, hkrati pa drug drugemu odrekajo procesno legitimacijo za vložitev predloga.

ZFPPIPP ne ureja konkurence upniških predlogov za naknadno prisilno poravnavo, temveč le konkurenco predlogov, ki ju podajo upniki in dolžnik. Nasprotje interesov strank v postopkih zaradi insolventnosti v resnici ni odločilnega pomena in še manj gonilo tega postopka. Edini cilj postopka prisilne poravnave je namreč izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja najugodnejše poplačilo upnikov za poplačilo njihovih terjatev ter nadaljevanje poslovanja dolžnikovega podjema.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje 1. ustavilo postopek preventivnega prestrukturiranja, ki se je vodil nad dolžnikom v zadevi St 5837/2014, 2. začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom, 3. predlagateljem naložilo plačilo predujma in jih 4. opozorilo, da morajo v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave vložiti predlog prisilne poravnave, vključen v njihov načrt finančnega prestrukturiranja.

2. V pritožbi zoper sklep upnika Družba za upravljanje terjatev bank d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: DUTB d.d.) uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava in procesnih določb ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasnjuje, da vlaga pritožbo zoper prej navedeni sklep v delu, v katerem je sodišče prve stopnje priznalo položaj predlagatelja postopka prisilne poravnave G. d.d. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da G. d.d. odvzame položaj predlagateljice postopka prisilne poravnave s tem, da njen predlog zavrne oziroma zavrže, sklep o začetku prisilne poravnave pa obdrži v veljavi na predlog predlagatelja DUTB d.d. ter ostalih upnikov (Z. d.d., U. d.d., P. d.d., S. d.d., A. d.d., matična št. 001, B. d.d., matična št. 002). Podrejeno pa predlaga, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je hkrati s to pritožbo obravnavalo tudi pritožbo zoper sklep o združitvi obeh upniških predlogov z dne 22.6.2015 in o njem odločilo s sklepom Cst 447/2015, v katerem je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Zaradi narave (elektronskega) vpisnika pa je višje sodišče o pritožbah odločilo z dvema ločenima sklepoma.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 6. 2015 združilo v skupno obravnavanje oba upniška predloga, zato je bil postopek prisilne poravnave nad dolžnikom začet (tudi) na predlog DUTB d.d., sodišče prve stopnje pa je navedlo, da je z njegovo izdajo tudi DUTB d.d. dobil status predlagatelja. Višje sodišče ugotavlja, da je s tem podana legitimacija DUTB d.d. za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku prisilne poravnave nad dolžnikom.

6. Pritožnik navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen v delu, v katerem je G. d.d. priznan položaj predlagatelja, saj navedeni upnik nima procesne legitimacije, na podlagi katere bi lahko nastopal kot predlagatelj prisilne poravnave nad dolžnikom V. d.d. Pritožnik navaja, da je sklep o začetku prisilne poravnave, kljub pomanjkanju procesne legitimacije G., izdan pravilno in sicer na predlog DUTB d.d. in ostalih upnikov predlagateljev.

7. Na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sodišče druge stopnje preizkusi sklep v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Pri določanju obsega izpodbijanja je uveljavljeno načelo dispozitivnosti - obseg izpodbijanja je odvisen izključno od pritožbene izjave.

8. Ker pa imajo predlagatelji procesni položaj, ki je podoben položaju nujnih sospornikov (to pomeni, da lahko (pravno učinkovito) procesna dejanja, ki jih po ZFPPIPP lahko opravljajo kot predlagatelji postopka, opravljajo samo vsi skupaj oziroma dosledneje: skupaj tisti med njimi, katerih vsota terjatev do dolžnika presega 20% finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno dostopnem letnem poročilu dolžnika (primerjaj prvi odstavek 221. člena ZFPPIP; Nina Plavšak, Upniška prisilna poravnava, Pravna praksa, 2014, št. 46), načela dispozitivnosti v tem primeru ni mogoče v celoti upoštevati. Ker je višje sodišče razveljavilo sklep o združitvi obeh upniških predlogov za začetek postopka prisilne poravnave (Cst 447/2015) in ker DUTB d.d. zato ni več (oziroma še ni) eden od predlagateljev postopka prisilne poravnave, je višje sodišče odločalo tudi o pravilnosti 2., 3. in 4. točke izreka izpodbijanega sklepa.

9. Pritožnik navaja, da je G. d.d. odvisna družba dolžnika V. d.d., to pa pomeni, da sta v smislu določb 527. člena ZGD povezani pravni osebi. Dolžnik V. d.d. ima obvladujoč vpliv na G. d.d. Pritožnik ocenjuje, da upnik, ki je z dolžnikom povezana družba v smislu 527. člena ZGD-1, ni upravičen predlagatelj postopka prisilne poravnave, zato na predlog takšnega upnika sodišče ne bi smelo začeti prisilne poravnave. Predlog za prisilno poravnavo, ki so ga vložili G. d.d. in ostali upniki, je nesprejemljiv, saj ne odpravlja dolžnikove insolventnosti. Pritožnik trdi, da vodenje prisilne poravnave, ki ni namenjena odpravi insolventnosti s sprejetjem predloga prisilne poravnave, pomeni zlorabo pravic v zvezi z institutom prisilne poravnave, ki mu sodišče ne bi smelo nuditi pravnega varstva.

10. Postopek prisilne poravnave se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in zagotavlja, da sedanji delničarji dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek; da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek in da se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema. Novela ZFPPIPP-F je upnikom omogočila, da sami predlagajo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom, namen te spremembe pa je omogočiti, da se upniki aktivno vključijo v postopke finančnega prestrukturiranja dolžnikov (ne glede na ravnanje dolžnika; Dopolnjena ureditev prisilne poravnave z novelo ZFPPIPP; Nina Plavšak, Pravna praksa - 2013. št. 48).

11. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so v zvezi s predlogom upnikov G. d.d. in ostali upniki izpolnjene vse procesne predpostavke za začetek prisilne poravnave, je odločilo, da se nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave (drugi odstavek 153. člena v zvezi z 221.j členom ZFPPIPP). Takšna (zgolj) formalna presoja pa, glede na pritožbene trditve v zvezi z enim od predlagateljev (G. d.d.), v tem primeru ni dovolj. Res je, kot to navaja v odgovoru na pritožbo G. d.d., da ZFPPIPP nikjer ne postavlja omejitev v zvezi s povezanimi osebami za upnike predlagatelje, vendar višje sodišče ocenjuje, da je pritožbeno opozarjanje na možnost zlorabe pravic v primeru povezanih oseb utemeljeno. Kot navaja pritožnik, ZFPPIPP predvideva številne varovalke, ki upnikom, ki so z dolžnikom povezani, preprečujejo, da zaradi vezi, ki jih imajo z dolžnikom, postopka zaradi insolventnosti nad povezanim dolžnikom ne bi zlorabili v svoj prid in v škodo ostalih nepovezanih upnikov (npr. z glasovanjem o predlogu prisilne poravnave, z vplivom prek upniškega odbora, z vodenjem poslov dolžnika...). Višje sodišče ugotavlja, da sodišču prve stopnje pritožbene trditve o povezanosti G. d.d in dolžnika ob začetku postopka prisilne poravnave še niso bile znane in jih tako ni moglo upoštevati pri odločitvi. Ker pa je pri odločanju o začetku postopka upniške prisilne poravnave potrebno ustrezno oceniti tudi pritožbena opozorila o povezanosti predlagatelja G. d.d. in dolžnika, je višje sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku odgovoriti na vprašanje, ali je G. d.d. z dolžnikom povezana oseba in če je, ali to, da je eden od predlagateljev upniške prisilne poravnave, pomeni zlorabo procesnih pravic v zvezi s prisilno poravnavo. Odločiti pa bo moralo tudi o predlogu DUTB d.d. za začetek postopka prisilne poravnave in o tem, na podlagi katerega (popolnega) upniškega predloga bo tekel postopek prisilne poravnave nad dolžnikom.

13. Prav tako kot v povezani zadevi Cst 447/2015 pa višje sodišče tudi v tej zadevi ocenjuje, da bi bila primerna uporaba določbe 48.a člena ZFPPIPP o napotitvi strank na mediacijo. Nad dolžnikom ni mogoče voditi dveh (vzporednih) postopkov zaradi insolventnosti. Pri obeh predlogih upnikov gre za dva enaka predloga (predloga, ki merita na enako pravno posledico - obe skupini upnikov predlagata, naj se nad dolžnikom potrdi prisilna poravnava). Vendar iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nameravajo upniki vložiti dva (bistveno) različna naknadna predloga za prisilno poravnavo, hkrati pa drug drugemu odrekajo procesno legitimacijo za vložitev predloga.

14. ZFPPIPP ne ureja konkurence upniških predlogov za naknadno prisilno poravnavo, temveč le konkurenco predlogov, ki ju podajo upniki in dolžnik (tretji in štirinajsti odstavek 221.k člena ZFPPIPP. Nasprotje interesov strank v postopkih zaradi insolventnosti v resnici ni odločilnega pomena in še manj gonilo tega postopka. Postopek zaradi insolventnosti se ne vodi z namenom in ciljem, da bi odločili o zmagovalcu zahteve za sodno varstvo oziroma, kot v tem primeru, o tem, kateri upniki so uspeli prej vložiti svoj predlog za prisilno poravnavo nad dolžnikom, pač pa z namenom finančne konsolidacije dolžnika in poplačila upnikov, temu cilju pa se morajo podrediti interesi vseh udeleženci v postopku. Edini cilj postopka prisilne poravnave je namreč izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja najugodnejše poplačilo upnikov za poplačilo njihovih terjatev ter nadaljevanje poslovanja dolžnikovega podjema (136. člen ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

28.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 929/2001
• VSRS sklep III Ips 56/2015
• VSL sklep Cpg 33/99