<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 450/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.450.2014
Evidenčna številka:VSL0081357
Datum odločbe:07.10.2014
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:osebni stečaj - pravni interes - učinkovanje odpusta obveznost

Jedro

Cilj stečajnega postopka je v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Po drugi strani pa je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku.

Dolžnik ne more doseči odpusta obveznosti za preživninsko terjatev, ki je edina predmet tega postopka. S končanjem stečajnega postopka se zato dolžnikov pravni položaj ne bi spremenil. Pravni interes za pravno varstvo pa je izkazan le v primeru, če bi predlagatelj z izvedbo postopka osebnega stečaja lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da predlogu za začetek postopka osebnega stečaja ugodi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz nosilnih razlogov prvostopnega sklepa izhaja, da dolžnik po oceni sodišča ni insolventen, kar je predpogoj za začetek postopka osebnega stečaja. V skladu s 14. členom ZFPPIPP je dolžnik insolventen, če v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben (prezadolženost). Domneva se, da je dolžnik, ki je potrošnik, trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev (1.alineja 3. tč. drugega odstavka cit. člena). Na podlagi poročila o stanju dolžnikovega premoženja je sodišče prve stopnje sklepalo, da dolžnik mesečno prejema 367,44 EUR pokojnine in 487,44 EUR invalidnine, skupno 855,21 EUR na mesec. Trikratnik dolžnikovih rednih prejemkov po oceni sodišča prve stopnje presega edini dolg, ki ga dolžnik izkazuje, to je glavnica 2.367,32 EUR iz naslova preživninske terjatve dolžnikove hčerke. Dolžnik je tudi solastnik nepremičnega premoženja, vrednost dolžnikovih rednih prejemkov in realna vrednost njegovega nepremičnega premoženja pa sta večja od zapadlega dolga. Zato po oceni sodišča prve stopnje dolžnik ni niti trajnejše nelikviden niti dolgoročno plačilno nesposoben v smislu 1.tč. tretjega odstavka cit. člena.

5. Pritožnik ne napada ugotovitev sodišča prve stopnje glede vrednosti njegovega premoženja. Navaja le, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede njegovih mesečnih prejemkov, zato je napačno izračunan tudi trikratnik prejemka kot osnove za primerjavo z njegovimi terjatvami. Iz podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki so v spisu, je razvidno, da je pritožbeni očitek utemeljen. Podatek o invalidnini v višini 487,44 EUR se namreč nanaša na celoletni znesek, ne pa na mesečni prejemek.

6. Ne glede na navedeno pa pritožbenemu predlogu ni mogoče slediti v celoti tako, da se izpodbijani sklep spremeni in začne postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, kar bo obrazloženo v nadaljevanju. Pritožbeno sodišče na pritožbeni predlog ni vezano.

7. Za odločitev v tej zadevi se sodišču ni bilo treba ukvarjati z obstojem insolventnosti. Odločilno je namreč pomanjkanje procesne predpostavke, in sicer pravnega interesa za predlog. Brez obstoja pravnega interesa ne more biti vsebinskega odločanja v postopku, ampak je treba predlog brez nadaljnjega zavreči (smiselno prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8. Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je opredeljen v 382. členu ZFPPIPP, ki v prvem odstavku določa, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Cilj postopka je v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Po drugi strani pa je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 382. člena v zvezi s 409. členom ZFPPIPP). S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti.

9. Dolžnik v tej zadevi ne zatrjuje obstoja navadnih upnikov, to je upnikov z navadnimi terjatvami v smislu četrtega odstavka 21. člena ZFPPIPP, po katerem so navadne terjatve nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve. Dolžnik navaja, da obstoji le ena prednostna terjatev iz naslova neplačane preživnine, za katero pa odpust obveznosti ne učinkuje (drugi odstavek 408. člena v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP). Po določilu prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP se namreč v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve iz stečajne mase plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine. Po določilu drugega odstavka 408. člena pa odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz naslova zakonite preživnine.

10. Namen postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP torej z začetkom le-tega nad dolžnikom ne bi bil dosežen, saj iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi v postopku lahko prišlo do hkratnega in enakomernega poplačila navadnih terjatev, saj ni izkazano, da bi te obstajale. Prav tako pa dolžnik ne more doseči odpusta obveznosti za preživninsko terjatev, ki je edina predmet tega postopka. Ta bi v delu, v katerem ne bi bila poplačana iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehala in bi jo upnica lahko uveljavljala proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). S končanjem stečajnega postopka se dolžnikov pravni položaj ne bi nič spremenil. Pravni interes za pravno varstvo pa je izkazan le v primeru, če bi predlagatelj z izvedbo postopka osebnega stečaja lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega.

11. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, zato je ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP treba njegov predlog zavreči (in ne zavrniti, kot je to storilo prvostopenjsko sodišče). Le v tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


Zveza:

ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 21, 21/4, 382, 382/1, 382/2, 390, 390/1, 408, 408/2, 409, 408. ZPP člen 274, 274/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg1ODE5