<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 70/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.70.2015
Evidenčna številka:VSL0080616
Datum odločbe:11.02.2015
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Renata Horvat
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:razmerje med stečajnim postopkom in postopkom poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev predhodnega stečajnega postopka - odložitev odločanja o stečaju

Jedro

Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, le če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.

Sklep sodišča o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek odločanja o predlogu upnika F. d.d. za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 37/2015.

2. Predlagatelj se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je nezakonitost sklepa in višjemu sodišču predlagal, da ga razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču, da odloči o predlogu za začetek stečajnega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot odločilni razlog za prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je sodišče prve stopnje navedlo, da v primeru kolizije med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in predhodnim postopkom stečaja, dolžniku, ki sicer izpolnjuje pogoje za poenostavljeno prisilno poravnavo, te možnosti ni mogoče odreči. Zato je zaključilo, da je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporaba 152. člena ZFPPIPP dopustna, čeprav 2. odstavek 221.b člena ZFPPIPP ne določa, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave (vsaj smiselno) uporablja tudi določba 152. člena ZFPPIPP. Pri tem se je sklicevalo na sklep Cst 109/2013, v katerem je glede možnosti uporabe 152. člena ZFPPIPP delno odgovorilo že Višje sodišče v Ljubljani. Navedeno stališče sodišča prve stopnje drži na načelni ravni; kako se presoja razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom pa je odvisno od posameznih položajev, česar sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni pravilno upoštevalo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je v primeru, če upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka, prekinitev postopka odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, odvisna od načina, na katerega se dolžnik odzove na poziv za izjavo o predlogu. Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, le če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka (236. člen ZFPPIPP). Tak primer je bil tudi podan v zadevi Cst 109/2013, v obravnavanem primeru pa ne, zato se položaja v obeh primerih bistveno razlikujeta.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da v obravnavanem primeru dolžnik ni predlagal odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP, česar sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo kot relevantne okoliščine pri odločitvi, ali so izpolnjeni pogoji za prekinitev odločanja o dolžnikovem ugovoru zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Posledično se je dolžnik za čas prekinitve postopka izognil odločanju, ali so podani pogoji, da se nad njim začne stečajni postopek, kot tudi obvezi po spoštovanju pravil poslovanja, ki bi jim bil zavezan v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, če bi predlagal, da se odloži odločanje o začetku stečajnega postopka za čas trajanja postopka poenostavljene prisilne poravnave. V takem primeru bi njegovo poslovanje nadziral tudi upravitelj, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo imenovati, če bi odložilo odločanje o upnikovem predlogu ter postopek prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave (237. in 237.a člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru pa sodišče nima pravne podlage za imenovanje upravitelja niti v predhodnem stečajnem postopku niti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, saj se določbe ZFPPIPP o imenovanju upravitelja prisilne poravnave ne uporabljajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Sodna praksa se je že nekajkrat izrekla glede načina, na katerega je primerno smiselno uporabiti nekatere določbe ZFPPIPP o prisilni poravnavi in katerih ne, v primeru kolizije predhodnega stečajnega postopka in postopka poenostavljene prisilne poravnave (Cst 187/2014, Cst 248/2014, Cst 333/2014).

7. V obravnavanem primeru je dolžnik ugovarjal upnikovemu predlogu s trditvami, da ni insolventen, zato je sodišče prve stopnje razpisalo narok za začetek stečajnega postopka za dne 21. 1. 2015. Pred narokom za obravnavo ugovora in že po poteku zakonskega roka za ugovor je dolžnik 30. 12. 2014 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo sklep St 37/2015 z dne 7. 1. 2015 o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, izpodbijani sklep in preklicalo narok za začetek stečajnega postopka. V konkretnem primeru sklep sodišča o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.(1) S tem pa se izkaže, da se je sodišče prve stopnje pri odločitvi, da postopek prekine, materialnopravno zmotno oprlo na določbo 152. člena ZFPPIPP.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje naj upošteva, da začet postopek poenostavljene prisilne poravnave ni ovira za odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in naj ponovno razpiše narok za začetek stečajnega postopka ter o predlogu odloči.

--------------------

Op. št. (1): „Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, morebitna uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni ovira za odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če v takem primeru sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, mora hkrati (z istim sklepom) ustaviti postopek poenostavljene prisilne poravnave, saj bi sicer nastal nedovoljen položaj, da bi hkrati tekla glavni postopek in postopek poenostavljene prisilne poravnave“ (Nina Plavšak: Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom; Pravna praksa št. 21/2014 z dne 29. 5. 2014


Zveza:

ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 235, 236, 237, 237a.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg1Nzk3