<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 45/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.45.2015
Evidenčna številka:VSL0080539
Datum odločbe:03.02.2015
Senat, sodnik posameznik:Irena Dovnik (preds.), Mateja Levstek (poroč.), mag. Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:prodaja premoženja - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - pravno sredstvo - ugovor - pritožba - strokovni sodelavec - sodnica

Jedro

Ugovor je dopustno pravno sredstvo le v primeru, da sklep v skladu s pooblastili izda samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec. Sklep je izdala sodnica, zato je pravno sredstvo pritožba. Sodišče prve stopnje lahko o pritožbi odloči sámo le v primeru, da ugotovi, da je pritožba utemeljena in zato z novim sklepom nadomesti izpodbijani sklep, sicer pa pritožbo odstopi v reševanje sodišču druge stopnje.

V primeru izdaje dodatnega sklepa o prodaji ni v skladu s temeljnimi načeli insolvenčnih postopkov, da bi sodišče v dodatnih sklepih o prodaji določilo isto izklicno ali izhodiščno ceno kot pri prejšnjih prodajah.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 6.11.2014 (PD 177) se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 30.9.2014 (PD 168) se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Upnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor pritožnice z dne 15.10.2014 zoper sklep z dne 30.9.2014.

2. Zoper navedeni sklep se je ločitvena upnica pravočasno pritožila. Navaja, da je ugotovitev, da je bilo mnenje podano prepozno, zmotna, saj je bil poziv na podajo mnenja objavljen 9. 9. 2014, tako da je bil zadnji dan roka za podajo mnenja 24. 9. 2014, ko je mnenje tudi podala, zato bi ga sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Tudi v primeru nepodaje mnenja mora sodišče še vedno upoštevati določbe ZFPPIPP, v ugovoru pa je natančno pojasnila, zakaj je sklep v nasprotju z temi določbami. Izpodbijani sklep je le navidezno obrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. Upnici sta bili tako kršeni tudi pravici do poštenega obravnavanja iz 22. in 23. člena Ustave RS.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V pravnem pouku sklepa o prodaji z dne 30.9.2014 (procesno dejanje – PD 168) je sodišče prve stopnje navedlo, da je zoper ta sklep dopusten ugovor, o katerem bo samo odločalo. Glede na tak pravni pouk je upnica zoper sklep vložila pravno sredstvo, ki je bilo vloženo kot pritožba (to izhaja iz popisa spisa), naslov vloge pa je Ugovor (PD 171). Pri tem je pojasnila (priloga k PD 171), da ji sistem eINS ni dopustil pripenjanja vrste dejanja ugovor. O tej vlogi je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom in ta ugovor zavrnilo kot neutemeljen, ker bi bila ponovna prodaja po isti ceni nesmiselna in je zato utemeljeno postopno zniževanje cene, mnenje pritožnice k nameravani prodaji pa je bilo prepozno vloženo, pri čemer drugi ločitveni upniki mnenja niso podali ali pa so podali soglasje k nameravani rodaji, zato so bile izpolnjene procesne predpostavke za odločanje sodišča.

5. Ugovor kot pravno sredstvo proti izdanemu sklepu sodišča prve stopnje je dopustno pravno sredstvo le v primeru, da sklep v skladu s pooblastili iz 3. odstavka 53. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP izda samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec (primerjaj 4. odstavek 53. člena ZFPPIPP). Sklepa o prodaji ni izdal samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec, temveč sodnica. To pa pomeni, da je zoper tak sklep dovoljena pritožba, ne pa ugovor (1. odstavek 125. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje lahko o pritožbi odloči sámo le v primeru, da ugotovi, da je pritožba utemeljena in zato z novim sklepom nadomesti izpodbijani sklep (2. odstavek 128. člena ZFPPIPP), sicer pa pritožbo odstopi v reševanje sodišču druge stopnje (3. odstavek 128. člena ZFPPIPP).

6. Napačni pravni pouk stranki sodnega postopka ne more dajati več ali drugačnih pravic, kot ji jih daje zakon. Še posebej to velja za primer, ko stranko tega postopka zastopa odvetnik, torej oseba s pravnim znanjem. Sodišče prve stopnje bi glede na navedeno moralo vlogo PD 171 obravnavati kot pritožbo in jo predložiti v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani, ne pa da je o njej samo odločalo. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage za odločanje, saj očitno ni ugotovilo, da je pritožba utemeljena, zato je bilo treba izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zaradi kršitve navedenih določil ZFPPIPP razveljaviti.

7. Vloga z dne 15.10.2014 (PD 171) tako predstavlja dovoljeno pritožbo zoper sklep o prodaji z dne 30.9.2014 (PD 168), zato je višje sodišče v nadaljevanju (ko je razveljavilo izpodbijani sklep z dne 6.11.2014 – PD 177) odločilo še o tej pritožbi zoper sklep z dne 30.9.2014.

8. Pri prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, je treba uporabiti določila 345. člena ZFPPIPP. V skladu s 1. točko 2. odstavka 345. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 331. člena ZFPPIPP mora sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o prodaji dobiti tudi mnenje ločitvenega upnika. Ločitveni upnik lahko mnenje poda v roku 15 dni od objave poziva sodišča za podajo mnenja, sicer velja, da je podana procesna predpostavka za odločitev sodišča (4. odstavek 345. člena ZFPPIPP). Pomembno je še določilo 3. odstavka 121. člena ZFPPIPP – kdor zamudi rok za podajo izjave, te po poteku roka ne more več vložiti. To pomeni, da sodišče prepozne izjave oziroma v konkretnem primeru prepozno podanega mnenja ne sme upoštevati.

9. Pritožnica se moti, ko navaja, da je bila podaja mnenja pravočasna. Poziv za podajo mnenja je bil na portalu AJPES objavljen 8.9.2014, kar je razvidno tako iz obravnavanega spisa kot iz vpogleda na portalu AJPES. V obravnavani zadevi 9.9.2014 sploh ni bilo objavljeno nobeno dejanje sodišča (pa tudi ne kako dejanje strank). Če se je pritožnica (oziroma njen odvetnik) zanašal na sporočila komercialnih ponudnikov o objavah na tem portalu, to ne more spremeniti (povsem lahko preverljivega) dejstva, kdaj je do objave res prišlo. Višje sodišče glede na zelo veliko število objav sicer razume potrebo strank in še posebej njihovih pooblaščencev – odvetnikov, da nekdo zanje naredi izbor zanje morebiti relevantnih podatkov. Vendar pa lahko tako sporočilo vsebuje tudi pomanjkljive ali napačne podatke. Najmanj, kar bi bilo pričakovati od povprečno skrbnega odvetnika, je to, da bi po obvestilu, da je bila v zanj relevantni zadevi objavljeno pomembno pisanje, ta podatek še sam preveril na portalu AJPES. Še posebej je to pomembno v primeru, ko nato opravi procesno dejanje na zadnji dan roka, ki izhaja iz (napačnega) obvestila. Mnenje, podano 24.9.2014, je bilo tako prepozno, saj je zadnji dan za podajo mnenja potekel en dan prej – 23.9.2014. Sodišče prve stopnje tako utemeljeno ni upoštevalo pritožničinega mnenja ob izdaji sklepa o prodaji z dne 30.9.2014. Višje sodišče pri tem še dodaja, da se sicer pričakuje od sodišča prve stopnje, da v primeru, ko mora uporabiti 345. člen ZFPPIPP, to v sklepu o prodaji tudi obrazloži in pri tem pojasni, kdo je mnenje podal in zakaj morebitnega zavrnilnega mnenja ni upoštevalo. Vendar pa ta pomanjkljivost obrazložitve sklepa o prodaji ni vplivala na pritožnico, saj je bilo njeno mnenje tako ali tako prepozno podano in se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeliti do vsebine njenega mnenja.

10. Pri izdaji sklepa o prodaji pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določila 331. in 332. člena ZFPPIPP. S sklepom o prodaji z dne 30.9.2014 je bila določena že četrta prodaja istega premoženja. Za izdajo dodatnega sklepa o prodaji 3. odstavek 331. člena ZFPPIPP določa, da se v primeru ponovne določitve prodaje z javno dražbo ali zavezujočim zbiranjem ponudb določi za dodatno prodajo nižja izklicna oziroma izhodiščna cena. To pa hkrati pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno še posebej razlagati, zakaj se je odločilo za določitev nižje izklicne cene. Ravno nasprotno – v kolikor bi določilo isto izklicno ceno kot pri prejšnji prodaji, bi moralo dodatno obrazložiti, zakaj se je odločilo tako. Sklep o prodaji je tako povsem zadostno obrazložen glede tega, zakaj se je sodišče prve stopnje odločilo za nižjo ceno – podlaga za to odločitev je že zakonsko določilo. Pri tretji prodaji je bila izklicna cena za posamezni del št. 8 v stavbi št. 134 k.o. x 29.750,00 EUR, zdaj je določena na 28.000,00 EUR, za posamezni del št. 9 v isti stavbi pa je bila s tretjim sklepom o prodaji določena na 27.230,00 EUR, zdaj pa znaša 26.000,00 EUR. To pa pomeni, da se je glede na prejšnjo prodajo znižala pri posameznem delu št. 8 za slabih 6 %, pri posameznem delu št. 9 pa za 4,5 %. Tako znižanje je po oceni višjega sodišča primerno in nikakor ni previsoko, lahko bi bilo tudi višje, pa še vedno ne bi bilo pretirano. Zato višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sledilo upraviteljevemu predlogu za znižanje izklicne cene.

11. Ni dvoma, da mora sodišče pri vsakem odločanju v postopku zaradi insolventnosti slediti načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora pri tem upoštevati tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da v primeru izdaje dodatnega sklepa o prodaji ni v skladu s temeljnimi načeli insolvenčnih postopkov, da bi sodišče v dodatnih sklepih o prodaji določilo isto izklicno ali izhodiščno ceno kot pri prejšnjih prodajah. Že zakon sam določa, kot je bilo obrazloženo že zgoraj, da je treba določiti nižjo ceno kot pri prejšnji prodaji, razen če se sodišče odloči za nezavezujoče zbiranje ponudb, ko praviloma cene niti ne določi. Pri tem je nezavezujoče zbiranje ponudb namenjeno predvsem ugotovitvi cene, ki bi jo bili kupci pripravljeni plačati za določeno premoženje, in nato pogajanjem o ceni (primerjaj 328. člen in 4. odstavek 329. člena ZFPPIPP). Pri tem je pomembno tudi, da je sodišče prve stopnje določilo kot način prodaje javno dražbo. Ta namreč omogoča, da se v primeru, ko je izklicna cena morda prenizka (kar zagovarja pritožnica), z draženjem doseže tista najvišja cena, ki so jo kupci še pripravljeni plačati za določeno premoženje. Vsekakor pa mora sodišče v postopku prodaje premoženja poskrbeti, da se premoženje čim prej proda, saj je le v tem primeru dosežena največja korist za upnike, ki so tako tudi poplačani prej in jim ne nastajajo še dodatne terjatve za zamudne obresti, ki tečejo vse do poplačila terjatve, kar velja še posebej za ločitvene upnike, na katerih terjatve začetek stečajnega postopka ne vpliva. Opozoriti pa velja, da če pritožnica meni, da je premoženje vredno več, kot pa znaša izklicna cena, vedno lahko tudi sama sodeluje na javni dražbi in s tem tvorno sodeluje pri določitvi končne cene, s tem pa seveda lahko tudi onemogoči morebitna pričakovanja drugih kupcev za dosego nižje prodajne cene.

12. Sklep o prodaji z dne 30.9.2014 je tako pravilen in ni obremenjen s kršitvami, na katere se sklicuje pritožnica. Zato je višje sodišče po ugotovitvi, da sodišče prve stopnje pri izdaji tega sklepa ni storilo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), neutemeljeno pritožbo zoper ta sklep zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Izrek o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.


Zveza:

ZFPPIPP člen 47,48, 53, 53/3, 53/4, 125, 125/1, 121, 121/3, 128, 128/2, 128/3, 328, 329, 329/4, 331, 331/1, 331/3, 345, 345/2, 345/2-1, 345/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0NzI5