VSL sklep Cst 44/2015

Jedro

Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) končalo postopek osebnega stečaja in (2.) razrešilo upravitelja M.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil in navedel, da je po roku prijavil terjatev, ki sedaj ni bila preizkušena, zato je sodišče kršilo prvi odstavek 396. člena ZFPPIPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi končnega poročila upravitelja in njegove dopolnitve (PD 41), v kateri je upravitelj predlagal, da se postopek osebnega stečaja konča brez razdelitve.

5. Iz stečajne zadeve izhaja, da dolžnik nima premoženja, ki bi lahko tvorilo stečajno maso (dolžnik je v zaporu; glej PD 36), prav tako pa je postopek odpusta obveznosti končan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti (PD 35). V tej zadevi je upravitelj preizkusil terjatve, ki so jih upniki predhodno priglasili (glej končni seznam preizkušenih terjatev na PD 25 in prvi dodatni končni seznam preizkušenih terjatev na PD 30). V zvezi s pritožnikovo naknadno prijavljeno terjatvijo (glej PD 40) je torej (naknadno) prišlo do podobne situacije, kot jo ureja 378. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki ga 383. člen ZFPPIPP ne izključuje. Ta pa določa, da se v takem primeru terjatve ne preizkusijo.

6. Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), pa vendarle to ni glavni cilj tega postopka; je le podrejen končnemu cilju – poplačilo upnikov (oz. odpust obveznosti pri osebnem stečaju), ki pa v tem postopku ne bo uresničen. Stečajni postopek se konča, ko upravitelj po opravljeni končni razdelitvi predloži sodišču končno poročilo. Kadar stečajne mase ni, se uporablja določba 378. člena ZFPPIPP, ki omogoča končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Niti določbe 396. člena ZFPPIPP, ki določa vsebino sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, niti določbe 383. člena ZFPPIPP ne izključujejo smiselne uporabe 378. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 376. člena v zvezi z 396. členom ZFPPIPP oziroma 378. členom ZFPPIP.

7. Upnik se v pritožbi sicer sklicuje na odločitev višjega sodišča (sklep Cst 4/2011 z dne 3. 2. 2011), vendar pa višje sodišče ugotavlja, da ta odločba ne pomeni ustaljene sodne prakse (drugače na primer Cst 20/2011 z dne 17. 2. 2011, Cst 54/2014 z dne 9. 12. 2014, Cst 544/2014 z dne 9. 12. 2014).

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

29.09.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 387/2016
• VSL sklep Cst 132/2015
• VSL sklep Cst 605/2014