VSL sklep Cst 431/2015

Jedro

Če samostojni podjetnik delavcem ne izplača dohodkov in prispevkov, ki jih je po splošnih ali posebnih aktih dolžan izplačevati, to dejansko stori v korist svojega premoženja. Stečajni dolžnik v konkretnem postopku pa ni bivši samostojni podjetnik, pač pa bivši direktor gospodarske družbe. Ker je ta družba v stečajnem postopku, je dolžnik kot družbenik te družbe upravičen do preostanka stečajne mase, ki bi ostala po poplačilu vseh terjatev. Ker pa ta družba nima prav nobenega premoženja, ne drži, da obveznosti do svojih delavcev ni izpolnila iz koristoljubnih razlogov direktorja in družbenika te družbe, to je dolžnika v predmetnem postopku osebnega stečaja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnika T d. o. o. - v stečaju proti sklepu o odpustu obveznosti zavrne in se sklep o začetku odpusta obveznosti potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. S sklepom z dne 13. 3. 2014 (zap. št. 12) je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku (1. točka izreka), v katerem mu je določilo preizkusno obdobje štirih let in treh mesecev tako, da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 13. 6. 2018 (2. točka izreka).

2. Proti temu sklepu je upnik družba T. d. o. o. - v stečaju 2. 12. 2013 vložil ugovor (zap. št. 85). Iz tega ugovora izhaja, da je dolžnik zaprosil za odpust dolga 17. 2. 2014, to je po tistem, ko je bil s sodbo I K 37610/2011 , z dne 5. 2. 2014 obsojen za kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ-1 in 202. členu KZ-1. V pritožbenem postopku je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo II Kp 37610/2011 z dne 4. 11. 2014 obdolžencu izrečeno kazensko sankcijo spremenilo tako, da mu je v pogojni obsodbi določeno kazen zvišalo na sedem mesecev zapora ter mu kot poseben pogoj določilo, da mora v šestih mesecev od pravnomočnosti sodbe oškodovankama plačati znesek v skupni višini 5.935,81 EUR. Ob sklicevanju na sklep VSL Cst 148/2013 je omenjeni upnik zavzel stališče, da je kljub preteku 6-mesečnega roka iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP ugovor vložen prepočasno. Ker je dolžnik vedel, da proti njemu teče kazenski postopek, je upnik menil, da je njegov predlog za ustavitev postopka obveznosti utemeljen.

Izpodbijani sklep

3. S sklepom z dne 10. 6. 2015 (zap. št. 117), je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Zavzelo je stališče 1) da je ugovor upnika pravočasno vložen in 2) da je stečajni dolžnik kot direktor družbe T. d. o. o. (ki je sedaj v stečaju) na škodo delavk pridobil premoženjsko korist, saj delavkam ni zagotovil ustreznega plačila za opravljeno delo, povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz ter regres v višini, ugotovljeni z zgoraj citirano kazensko sodbo, kar je, glede na to, da je bil pravnomočno obsojen, ovira za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP.

Pritožba dolžnika

4. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je, naj pritožbeno sodišče „pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ugovor zoper sklep o odpustu obveznosti zavrne“.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba je utemeljena.

6. V 399. člena ZFPPIPP so predpisane ovire za odpust obveznosti. Skladno s 1. točko tega določila odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Ta razlog je s sklicevanjem na citirano kazensko sodbo uveljavljal upnik stečajnega dolžnika T. d. o. o. v stečaju. Sodišče prve stopnje pa mu je ob sklicevanju na ustaljeno sodno prakso (Cst 205/2012, Cst 509/2013 in Cst 341/2014), sledilo. Pojasnilo je, da za presojo obstoja te ovire ni pomembna uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje KZ-1, ampak je pomembno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu.

7. Iz citirane kazenske sodbe višjega sodišča v Ljubljani je pritožbeno sodišče povzelo, da je bil stečajni dolžnik direktor družbe T. d. o. o. Dne 26. 7. 2009 je utrpel prometno nezgodo, odtlej pa je bil v bolniškem staležu. Dne 25. 3. 2010 se je nad družbo T. d. o. o. začel stečajni postopek. Tekom trajanja bolniškega staleža je delavkama dovolil, da si plačo vzameta iz blagajne, sam pa si je plačo redno izplačeval. Zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 mu je bila izrečena pogojna obsodba s preizkusno dobo sedmih mesecev in posebnim pogojem, da mora delavkama družbe T. d. o. o. v šestih mesecih od izdaje drugostopenjske sodbe plačati 5.935,81 EUR, sicer mu bo pogojna obsodba preklicana. Iz obrazložitve citirane kazenske sodbe je tudi razvidno, da je bila delavkama v stečajnem postopku nad T. d. o. o. njuna terjatev priznana, vendar ta stečajni dolžnik nima nobenega premoženja.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da kot kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP niso mišljena le kazniva dejanja, našteta v 23. oziroma 24. poglavju KZ-1, pač pa, da je treba pri presoji, ali je dolžnik storil tovrstno kaznivo dejanje, ugotoviti, ali so bila kazniva dejanja storjena iz koristoljubja, na škodo tujega premoženja, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Prav tako stališče je zavzelo tudi VSL v sklepu Cst 341/2014, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče. Vendar v tej zadevi je bil dolžnik potrošnik. Če samostojni podjetnik delavcem ne izplača dohodkov in prispevkov, ki jih je po splošnih ali posebnih aktih dolžan izplačevati, to dejansko stori v korist svojega premoženja. Stečajni dolžnik v konkretnem postopku pa ni bivši samostojni podjetnik, pač pa bivši direktor gospodarske družbe T. d. o. o. Ker je ta družba v stečajnem postopku, je dolžnik kot družbenik te družbe upravičen do preostanka stečajne mase, ki bi ostala po poplačilu vseh terjatev. Ker pa ta družba nima prav nobenega premoženja, kot izhaja iz vloge stečajnega upravitelja družbe T. d. o. o. - v stečaju St 119/2010 z dne 20.5.2015 (zap. št. 82), ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da obveznosti do svojih delavcev družba T. d. o. o. ni izpolnila iz koristoljubnih razlogov direktorja in družbenika te družbe, to je dolžnika v predmetnem postopku osebnega stečaja. Tudi iz sklepa VSL Cst 205/2015, na katerega se prav tako sklicuje sodišče prve stopnje izhaja, da je za presojo pogojev iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP pomembno, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu. Vendar le v primeru, če delodajalec s kršitvijo temeljnih pravic delavca z neizplačilom plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja pridobi protipravno premoženjsko korist (zase) na škodo delavca, je izpolnjen abstraktni dejanski stan iz tega določila. V tej zadevi je bil osebni stečajni dolžnik bivši samostojni podjetnik. Ker pa glede na navedeno v konkretnem primeru do tega ni prišlo, je sodišče prve stopnje svojo določitev oprlo za zmotno uporabo materialnega prava. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

9. Ker je pritožnik s pritožbo uspel, se do ostalih pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

29.09.2015

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 269/2020
• VSRS Sodba I Ips 27567/2012-56
• VSL sklep Cst 203/2017