<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 85/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.85.2015
Evidenčna številka:VSL0080981
Datum odločbe:17.02.2015
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), mag. Damjan Orož (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - obstoj terjatve upnika - standard verjetnosti - nasprotna terjatev dolžnika - upravičen izostanek iz naroka - preložitev naroka - narok za začetek stečajnega postopka - neizvedba dokazov

Jedro

V stečajnem postopku se ne odloča o morebitnih nasprotnih terjatvah dolžnika zoper upnika, ki jih dolžnik zatrjuje iz naslova odškodninske odgovornosti (zaradi kršitve kreditnih pogodb). To tudi ne more vplivati na insolventnost.

Preklic naroka je utemeljen le v tistih primerih, ko gre za nenaden in nepredvidljiv dogodek, ki onemogoča udeležbo stranke na naroku.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potri.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek zoper dolžnika in za upravitelja imenovalo B. B.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi absolutno bistvenih kršitev pravil postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter relativno bistvenih kršitev določb 2., 5. in 7. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni preklicalo naroka za obravnavanje upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, ni storilo zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožnik navaja, da mu je bila s tem kršena pravica do izjave v postopku, ki je eden izmed pomembnejših izrazov pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave; v nadaljevanju se sklicuje tudi odločitve in razloge Ustavnega sodišča v zadevah: Up-I-352/11 z dne 9. 5. 2013, Up 570/10 z dne 13. 10. 2011 in Up-373/97 z dne 22. 2. 2001). Višje sodišče ugotavlja, da dolžniku v tem postopku ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku.

5. Najprej višje sodišče ugotavlja, da se je dolžnik imel možnost izjaviti o predlaganem začetku stečajnega postopka. O tem se tudi je izjavil, saj je 22. 10. 2014 vložil ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka.

6. Po določbi 115. člena ZPP sodišče preloži narok le, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi. Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

7. Preložitev naroka je torej izjema od pravila. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni preklicalo naroka zaradi sporočene odsotnosti. Držijo sicer pritožbene navedbe, da narok ni omejen zgolj na izvajanje dokazov, kar bi sicer izhajalo iz gramatikalne razlage petega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Drži tudi, da je dolžnikov zakoniti zastopnik pred narokom z vlogo opravičil svoj izostanek (PD 24; 8. 12. 2014) in predlagal preklic naroka. V vlogi je navedel, da je v prometni nesreči utrpel močan udarec v glavo, dalj časa je bil v nezavestnem stanju, zadržan je bil v bolnišnici, imel je pretres možganov in bolečine v glavi ter je bil v nedeljo spet pripeljan na urgenco. Sedaj ima predpisano strogo mirovanje in je na okrevanju. Zaradi večkratne izgube koncentracije naj bi imel tudi težave z ravnotežjem. Priložil je tudi zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (obrazec ZP), iz katerega sicer izhaja, da je zaradi poškodbe upravičen do odsotnosti z naroka do 13. 12. 2014.

8. Preklic naroka v takih primerih ni obligatoren. Utemeljen je le v tistih primerih, ko gre za tako nenaden in nepredvidljiv dogodek, ki hkrati onemogoča udeležbo stranke na naroku. Potrdilo ZP je bilo izdano 1. 12. 2014, to je kar 7 dni pred predlogom za preložitev naroka in še nadaljnjih 4 dni pred samim narokom. Dolžnik je imel nedvomno zadosti časa, da bi najkasneje od obvestila sodišču poskrbel za dopolnitev morebitnih nepopolnih navedb v zvezi z ugovorom zoper predlog za začetek stečajnega postopka oziroma bi si priskrbel ustrezno zastopanje (tudi na na naroku). Dolžnik v pritožbi ni uspel pojasniti, zakaj si ni mogel pravočasno zagotoviti pooblaščenca, pri čemer višje sodišče dodaja še specifičnost te zadeve, ko je dolžnik pravna oseba in mu je glede tega mogoče naložiti večjo skrbnost. Roki za opravo procesnih dejanj so v zakonu natančno in strogo določeni (prim. drugi odstavek 239. člena ZFPPIPP). Če se dolžnik ne more udeležiti naroka, mora poskrbeti za zastopanje po pooblaščencu. Da tega v vsem zgoraj opredeljenem obdobju (1. 12. 2014 je bilo izdano zdravniško potrdilo o odsotnosti) ni mogel storiti, dolžnik ne zatrjuje. (1) Preklic naroka v tem primeru torej ne bi bil utemeljen, saj na strani dolžnika niso bile izkazane vse okoliščine, ki bi prepričale sodišče v to, da si ni mogel pravočasno priskrbeti zastopanja po pooblaščencu. Če je bolezen zakonitega zastopnika nenadna, je sicer pretirano breme od stranke pričakovati, da si najde pooblaščenca, vendar pa v konkretni zadevi te okoliščine ni bilo. Višje sodišče še dodaja, da je dolžnik pravna oseba, poleg tega pa ni nerazumna oziroma pretirana zahteva, da se od stranke pričakuje, da bo podala neomejeno pooblastilo odvetniku. Dolžnik tudi v pritožbi ni pojasnil, zakaj je v tej zadevi v postopku pred sodiščem prve stopnje podelil pooblastilo izključno za vpogled v spis (glej PD 21; pooblastilo je bilo podano za enkratni vpogled 18. 11. 2014). Dolžnik ni prejel obvestila sodišča o preklicu naroka, zato je moral vedeti, da bo sodišče narok opravilo.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnikova terjatev izkazana do standarda verjetnosti. Pri tem je izhajalo iz stanja vseh štirih kreditnih pogodb, ugotovilo, da je bila odstopna izjava upnika z dne 13. 5. 2014 dolžniku pravilno vročena; vročitev je bila opravljena 29. 5. 2014 (glej zap. št. 17 pri PD 1). Nadalje je navedlo, da se tudi po določbah vseh štirih kreditnih pogodb, v primeru, ko mora upnik obveščati dolžnika, šteje, da je bilo obvestilo vročeno po preteku treh dni po dnevu, ko ga je pošiljatelj oddal kot priporočeno pošiljko, naslovljeno na naslovnika, obvestilo poslano po telefaxu pa na isti dan, ko ga je pošiljatelj uspešno oddal in o tem prejel ustrezno potrdilo (glej točka IX, točka 2 drugega odstavka vseh kreditnih pogodb). Višje sodišče se ne strinja s pritožbeno grajo, da je sodišče v tem delu prekoračilo trditveno podlago in s tem storilo relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 7. in 212. členom ZPP. Upnik je zatrjeval, da je odstopil od pogodbe in da je obvestilo o odstopu pogodbe dolžniku vročil; sodišče prve stopnje je to dejstvo sprejelo, le dodatno, v podkrepitev svoje odločitve, uporabljajoč pogodbeno materialno pravo, je razlagalo materialno pravo na konkretna dejstva, zatrjevana tudi v dolžnikovem ugovoru. Dolžnik je namreč v ugovoru nasprotoval, da bi bila vročitev obvestila dne 29. 5. 2014 pravilno opravljena. Sodišče prve stopnje se je torej v tem delu gibalo znotraj uporabe materialnega prava in ni prekoračilo trditvene podlage.

10. Zato tudi sodišče prve stopnje ni moglo zagrešiti absolutne bistvene kršitve določb iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako sprejeta odločitev ne more predstavljati sodbe presenečanja in kršitve 29. člena Ustave RS, saj je na dejstvo odstopa od terjatve upnik oprl že predlog za začetek stečajnega postopka, pa tudi dolžnik je ta dejstva v ugovoru sam izpostavil. Iz nadaljnjih razlogov bo tudi razvidno, da so te pritožbene navedbe tudi neutemeljene (glej 14. točko obrazložitve).

11. Kolikor dolžnik v pritožbi zatrjuje nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, s tem v zvezi pa tudi kršitev načela kontradiktornosti iz prvega odstavka 5. člena ZPP in 22. člena Ustave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je dolžnik predlagal v zvezi z dolžnikovimi trditvami, višje sodišče tako pritožbo zavrača. Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje dejansko predlagal zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika, prič B. F., D. B., T. B. in A. K., vendar pa v kolikor sedaj dolžnik to v pritožbi izpostavlja v zvezi z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem v zvezi z zatrjevano upnikovo kršitvijo kreditnih pogodb (pritožbeno navaja kršitev namena kreditnih pogodb), dolžnik s tako pritožbeno navedbo v tem postopku ne more uspeti. Gre namreč za pravno nerelevantna dejstva, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

12. Dejstvo je, da ima upnik do dolžnika terjatev po štirih veljavnih kreditnih pogodbah, katerih veljavnost dolžnik v tem postopku zgolj pavšalno izpodbija, ne da bi navajal, da bi bila ugotovljena ničnost teh pogodb. Dolžnik pravzaprav zatrjuje le neprimerno ravnanje upnika pri sklepanju nadaljnjih dopolnitev pogodb. Sodišče na podlagi 231. člena ZFPPIPP prizna aktivno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka tistemu upniku, ki do standarda verjetnosti izkaže svojo terjatev. S predloženimi kreditnimi pogodbami, katerih obstoj tudi po dolžniku ni sporen, je upniku vsekakor do standarda verjetnosti uspelo dokazati terjatve do dolžnika. Iz dolžnikovih ugovornih navedb pred sodiščem prve stopnje, enako velja sedaj za pritožbo, ne izhaja, da bi dolžnik obveznosti po kreditnih pogodbah redno in v celoti izpolnjeval. Konkretno pred sodiščem prve stopnje niti sedaj ne navaja, da bi že zapadle obveznosti po letu 2013 plačal.

13. V stečajnem postopku se tudi ne odloča o morebitnih nasprotnih terjatvah dolžnika zoper upnika, ki jih dolžnik zatrjuje iz naslova odškodninske odgovornosti (zaradi kršitve kreditnih pogodb) in so predmet gospodarskega spora pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VII Pg 3785/2014. Tu višje sodišče opozarja na okoliščino, da je bila tožba vložena po uvedbi tega postopka, to je 7. 10. 2014, kot izhaja iz dolžnikovih navedb. Iz prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče določbe ZPP v tem postopku uporablja le smiselno. Vprašanje obstoja nasprotne terjatve iz naslova odškodnine zaradi ravnanja upnika v zvezi s kreditnimi pogodbami ne more biti predhodno vprašanje v tem postopku, v katerem sodišče odloča o obstoju razlogov za začetek stečajnega postopka – eden od njih pa je tudi obstoj upnikove terjatve v smislu 231. člena ZFPPIPP. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče postopek prekiniti do rešitve pravdne zadeve (prim. še 13. in 206. člen ZPP). O dolžnikovi zatrjevani terjatvi še ni pravnomočno odločeno. Zato so tudi neupoštevne pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo nobenih trditev dolžnika o nastali škodi, niti o višini te škode, niti da naj ne bi predlagal dokazov, s katerimi bi se ta škoda ugotovila. Stečajni postopek ni namenjen ugotavljanju nasprotne terjatve dolžnika. To tudi ne more vplivati na insolventnost, kot to zmotno v pritožbi izpostavlja dolžnik (glej še nadaljnje razloge v 15. točki). Zato se dolžnik tudi napačno sklicuje na odločbe VSL Cst 218/2011 in Cst 143/2013, ki s konkretno zadevo niso v pravno pomembni zvezi. Zadeva Cst 218/2011 se nanaša na vprašanje upravičenosti odstopa od vzajemno neizpolnjenih pogodb. Zadeva Cst 143/2013 se sicer nanaša na odločanje o verjetnosti terjatve, vendar terjatve upnika in ne nasprotne terjatve dolžnika.

14. Pomembno v tej zadevi pa je tudi naslednje. Po pritožbi so ostale neprerekane ugotovitve sodišča prve stopnje (v tem delu je povzelo dolžnikove navedbe), in sicer, da je dolžnik 22. 9. 2014 sam odstopil od sklenjenih kreditnih pogodb, kar pomeni, da je dolžan upniku vrniti vse, kar je prejel na podlagi teh pogodb po pravilih vračanja, določenih v členih 190 do 198 Obligacijskega zakonika – OZ. Vsekakor je s tem nastopila obveznost vrnitve vsaj glavnice, saj je naknadno odpadla podlaga (primerjaj tretji odstavek 190. člena OZ). Dolžnik po upniku zatrjevane višine glavnice ni prerekal; prim. 214. člen ZPP.

15. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na insolventnost, so prepozne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dolžnik upnikovih trditev o insolventnosti v postopku pred sodiščem prve stopnje konkretno ni grajal, o tem se izrecno v ugovoru sploh ni opredelil, kolikor pa je to zatrjevanje izostalo na naroku, je višje sodišče zgoraj že zavzelo stališče (glej točke 4 do 8 obrazložitve). Tudi sicer višje sodišče v celoti pritrjuje vsem pravilnim razlogom sodišča prve stopnje. Neprerekana je ugotovitev, da je imel dolžnik pred uvedbo postopka blokiran transakcijski račun že 185 dni, to pa pomeni, da je s tem uresničena domneva iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Tudi sicer izhaja iz dolžnikovih navedb pred sodiščem prve stopnje, da dolžnik nima denarnih sredstev za plačilo upnikovih terjatev. Dolžnik sicer navaja, da je za blokado računa kriv upnik, vendar to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Nesporno dejstvo je, da je blokada dolžnikovega računa posledica ukrepa DURS, ki je zarubil sredstva zaradi neplačila davkov.

16. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

----------------------------------------------------------------------

(1) Prim. Vrhovno sodišče sodba II Ips 596/2013 z dne 11. 11. 2014; Galič Aleš, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, 2010, GV Založba in Uradni list, str. 96.


Zveza:

ZFPPIPP člen 231, 239, 239/5. ZPP člen 115.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0NTA3