VSL sklep Cst 91/2015

Jedro

Dolžnik ima po lastnem seznamu terjatev 82 (navadnih) upnikov, zato se je pri odmeri predujma prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo na navedeni podatek dolžnika samega. V tej fazi postopka namreč še ni mogoče predvideti natančnega števila dejansko prijavljenih terjatev. Pritožnikovo razlogovanje, da bo imelo le šest upnikov z najvišjimi terjatvami vpliv na glasovalni rezultat o predlagani prisilni poravnavi, na drugačno presojo ne more vplivati.

Kriterij po 12. členu Pravilnika, ki ga kot protiustavnega s pritožbo napada pritožnik, velja za vse postopke prisilne poravnave, pri vseh dolžnikih se presoja kot kriterij za določitev nagrade višina sredstev iz dolžnikove bilance stanja (ne število bilančnih postavk). Do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom in 14. člena Ustave bi prišlo v primeru, če bi sodišče nadomestilo upravitelju v enakih postopkih odmerjalo po različnih kriterijih (enkrat po kriteriju višine sredstev, drugič po kriteriju števila bilančnih postavk). Tako različne sodne prakse pa pritožbeno sodišče ni zaznalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom K. d. o. o. (1. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora v petnajstih dneh po vročitvi tega sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 57.998,07 EUR. Če dolžnik v tem roku ne bo založil predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, pa bo sodišče po 156. členu ZFPPIPP ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka (2. točka izreka). Določilo je tudi upniški odbor, ki ima pet članov in imenovalo člane upniškega odbora (3. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil dolžnik, smiselno pa je uveljavljal pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in smiselno predlagal znižanje višine v izpodbijanem sklepu naloženega mu predujma za stroške postopka prisilne poravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s tretjim odstavkom 153. člena ZFPPIPP mora sodišče s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave naložiti predlagatelju založitev predujma za stroške postopka prisilne poravnave in mu določiti rok za plačilo predujma. Prvostopenjsko sodišče je višino predujma določilo na podlagi nadomestil, vključenih v nagrado, ki gredo upravitelju po drugem odstavku 103. člena ZFPPIPP. Ker gre pri določitvi višine predujma zgolj za oceno predvidenih stroškov, si je prvostopenjsko sodišče pomagalo tako z določbami Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14, v nadaljevanju – Pravilnik) in ki se nanašajo na nagrado za delo upravitelja v postopku prisilne poravnave, kot tudi na relevantne podatke dolžnika samega iz njegovega poročila o finančnem položaju in poslovanju. Pri tem je upoštevalo povprečno trajanje postopkov prisilne poravnave dvanajst mesecev.

5. Pritožnik neutemeljeno oporeka pravilnosti izračuna predvidene nagrade upravitelju za preizkus terjatev (1. točka drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP v zvezi z 9. členom Pravilnika), sklicujoč se na dejstvo, da prvih šest upnikov po višini svojih terjatev predstavlja 90% vseh terjatev in da bo upravičeno pričakovati le deset pravočasno prijavljenih terjatev, saj drugi upniki glede na težo glasovalne pravice na izid glasovanja ne bi mogli vplivati. Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ima dolžnik po lastnem seznamu terjatev 82 (navadnih) upnikov, zato se je pri odmeri predujma prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo na navedeni podatek dolžnika samega. V tej fazi postopka namreč še ni mogoče predvideti natančnega števila dejansko prijavljenih terjatev. Pritožnikovo razlogovanje, da bo imelo le šest upnikov z najvišjimi terjatvami vpliv na glasovalni rezultat o predlagani prisilni poravnavi, na drugačno presojo ne more vplivati. Ni namreč mogoče slediti pritožniku, da prijava terjatev privede le do pravice do glasovanja o ponujeni prisilni poravnavi. S pravočasno prijavo terjatve in ugotovitvijo terjatve po preizkusu terjatev ter potrjeno prisilno poravnavo namreč upniki pridobijo za svoje terjatve izvršilni naslov (210. in 211. člen v zvezi s tretjim odstavkom 215. člena ZFPPIPP), s tem pa se izognejo dolgotrajnejšim sodnim postopkom za uveljavitev svojih terjatev do dolžnika.

6. Po 12. členu Pravilnika je kot kriterij za nadomestilo upravitelju za opravljanje nadzora določena višina zneska sredstev v bilanci stanja in ne število bilančnih postavk. Pritožnik sam navaja, da je po bilanci stanja na dan 30. 9. 2014 vrednost sredstev 16.889.285,49 EUR, znižanje nadomestila upravitelju pa skuša doseči s trditvijo, da pretežni del sredstev predstavlja terjatev iz naslova prodaje nepremičnine v višini 15.000.000,00 EUR. Polemizira tudi z ustreznostjo kriterija iz 12. člena Pravilnika, ker izhaja iz predpostavke težavnosti nadzora glede na višino sredstev v bilanci stanja, ne pa iz števila postavk, ki ta sredstva sestavljajo. Meni, da Pravilnik v navedeni določbi krši ustavno pravico enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Pritožbeno sodišče s takim razlogovanjem ne soglaša. Kriterij po 12. členu Pravilnika, ki ga kot protiustavnega s pritožbo napada pritožnik, velja za vse postopke prisilne poravnave, pri vseh dolžnikih se presoja kot kriterij za določitev nagrade višina sredstev iz dolžnikove bilance stanja (ne število bilančnih postavk). Do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave bi prišlo v primeru, če bi sodišče nadomestilo upravitelju v enakih postopkih odmerjalo po različnih kriterijih (enkrat po kriteriju višine sredstev, drugič po kriteriju števila bilančnih postavk). Tako različne sodne prakse pa pritožbeno sodišče ni zaznalo, niti z njo ne postreže pritožnik.

7. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in pri odmeri višine predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo nobene od uradoma ob reševanju pritožbe upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu (2. točka izreka), sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

29.09.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 228/2012
• VSL sklep Cst 327/2015
• VSL sklep Cst 318/2016 in Cst 319/2016